Tukaj je podrobneje opisano, kaj se v organizmu dogaja med spanjem in kakšni so pozitivni učinki dobrega spanca:
- Boljše razpoloženje.
Med spanjem se telo regenerira in obnavlja. Posledično se zbudimo spočiti z več energije, kar je neposredno povezano z boljšim razpoloženjem.
- Bolj zdravo srce in ožilje.
Med spanjem se znižata srčni utrip in krvni tlak, kar dovoljuje srčno-žilnemu sistemu, da si odpočije. Nasprotno je posledica pomanjkanja spanca visok krvni tlak, ki traja dlje časa. To lahko vodi v večje tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj in kapi.
- Uravnavanje krvnega sladkorja.
Med spanjem intenzivno potekajo procesi, ki uravnavajo izločanje hormona inzulina. Ta sodeluje v presnovi glukoze, kar pomeni, da uravnava krvni sladkor in posledično znižuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tip 2, debelosti in srčno-žilnih bolezni.
- Boljša kognitivna funkcija.
Med spanjem se tvorijo nove živčne povezave v možganih, že obstoječe pa se preoblikujejo in reorganizirajo. Ta lastnost možganov se imenuje plastičnost možganov. Poleg spanja ima pomembno vlogo tudi po travmatskih poškodbah možganov in možganskih kapeh. S tem mehanizmom spanje močno vpliva na spomin in kognitivne sposobnosti, kar vključuje jasno razmišljanje, hitrejše reševanje problemov in sprejemanje boljših odločitev.
- Podpora imunskemu sistemu.
Spanje in cirkadiani ritem spadata med bistvene regulatorje procesov imunskega sistema. Med centralnim živčnim sistemom in imunskim sistemom namreč neprestano poteka dvosmerna komunikacija, ki srbi za produkcijo in aktivnost celic, zadolženih za zaščito telesa proti okužbam in nevarnim patogenom. Še več – številne funkcije imunskega sistema potekajo sinhrono s 24-urnim ritmom med budnim in spečim stanjem, z določenimi značilnostmi, ki se dogajajo čez dan in spet drugimi čez noč. Tako spanje pripomore k učinkovitemu boju proti škodljivim antigenom in obnovi poškodb oz. mikropoškodb tkiv, ki se navadno zgodijo čez dan.
- Pomoč pri obvladovanju stresa.
Pomanjkljivo spanje dviga raven stresnih hormonov in adrenalina ter v telesu prižiga stanje povišane pozornosti, imenovano tudi »boj ali beg«, kar povzroča dodatno izčrpanost. Naspanost po drugi strani pomaga k boljšemu razpoloženju, sprejemanju odločitev, bistremu in spočitemu umu, kar pomaga pri obvladovanju stresa.
- Boljša psihofizična pripravljenost.
Regeneracija in počitek sta pomemben del ne samo življenja športnikov, ampak tudi vseh nas ostalih. Med spanjem se namreč pospešeno sproščajo rastni hormoni, ki pomagajo pri celjenju poškodovanih tkiv in obnovi mišic. Zadostna količina spanja je povezana tudi z boljšo koordinacijo in reakcijskim časom, medtem ko je pomanjkanje spanja povezano z večjim tveganjem za poškodbe.
- Obvladovanje telesne teže.
Treba se je zavedati, da spanje samo od sebe ne bo rezultiralo v izgubi odvečnih kilogramov. Bolj je pomembno, kar se zgodi ob njegovem pomanjkanju – povečano je izločanje hormonov v telesu, ki povečujejo apetit po hrani in zmanjšano izločanje hormonov, ki dajejo telesu informacijo o sitosti. Poleg tega smo nenaspani bolj izpostavljeni stresu, zaradi česar se težje izogibamo želji po prigrizkom, ki pa so navadno nepotrebni ali visoko kalorični.
