Vagus Peti element sola 1

Kako stres ubija možgane in črevesje

Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Ste se že kdaj znašli v stresni situaciji? Vsakodnevne skrbi in obveznosti, pritiski v službi, visoka pričakovanja, neuspehi, težave v partnerskem odnosu, nepredvidljive situacije ... To so le nekateri stresorji, ki povzročijo telesno ali duševno neravnovesje.
Bolečine, Patologije
18 avgusta, 2023

Moderna doba je prinesla veliko koristi in pripomogla k olajšanju človeškega vsakdana, a hkrati človeštvo še nikoli prej ni bilo izpostavljeno takšnemu stresu kot danes. Vplivi stresa se kažejo na duševnem in telesnem nivoju. Preberite, zakaj so zaprtost, driska, bolečine v trebuhu, na drugi strani pa depresija, anksioznost in utrujenost le odraz dogajanja okrog nas in v nas samih. V tem strokovnem članku pa z vami delimo tudi, kako znanost napreduje in ponuja vse več rešitev za obravnavo tovrstnih težav.

Kaj je stres in kako se z njim spopadamo

Stres predstavlja odziv posameznika na porušenje njegovega telesnega ali duševnega ravnovesja. Lahko je pozitiven (eustres) in nas spodbudi , da smo boljši, v večini primerov pa ima negativen vpliv, pojavi se, ko posameznik zazna, da zahteve situacije presegajo njegove zmožnosti ali, ko nanj deluje toliko stresnih dejavnikov, da se z njimi ne zmore spopasti.

Simptomi stresa se največkrat pojavijo na telesnem, čustvenem, vedenjskem in miselnem področju. Značilne so težave s spanjem, glavobol, razdražljivost, prebavne motnje. Omenjeni simptomi se lahko stopnjujejo v bolezni ali resne motnje delovanja različnih sistemov organizma. Ključna je preventiva, v primeru že izraženih simptomov pa obravnava oz. Iskanje rešitev.

Vpliv stresa na možgane je večji, kot si mislimo

Prepričanje, da je odziv na stres le primarna reakcija, so znanstveniki ovrgli. Njegove razsežnosti so precej večje, vpliva tudi na naš najbolj napreden in najkasneje razvit del možganov, to je prefrontalni korteks. Slednji nadzoruje naše vedenje, služi kot nadzorni center najvišjih kognitivnih sposobnosti in je izjemno občutljiv na vsakodnevne skrbi in tesnobo. Stres ta del možganov slabi, medtem ko krepi prevlado starejših delov možganov, zaradi katerih večkrat sprejmemo impulzne, nepremišljene odločitve.

 

Ob stresu aktivacija “čustvenega dela možganov” torej prevlada nad “razumskim delom” oz. Prefrontalnim korteksom. Cilj je uspešno sodelovanje med starejšimi in novejšimi deli možganov. Po sedanjih raziskavah najbolj pomagata psihoterapija in meditacija. Tudi mi smo pripravili meditacijo proti stresu, ki vas bo umirila, zmanjšala napetost in izboljšala spanje.

Play Video

Povezava med možgani in črevesjem – živec Vagus

Možgani in črevesje sta telesna sistema, ki sta tesno povezana. Neravnovesje enega vodi v neravnovesje drugega – delujeta torej zelo vzajemno. Pomembno povezavo med njima predstavlja živec Vagus. To je 10. možganski živec, ki je najpomembnejši predstavnik parasimpatičnega živčnega sistema. Opravlja številne nezavedne vloge v telesu: vpliva na imunski sistem, prebavo, krvni tlak, apetit in čustvovanje. Je odgovoren za dvosmerni pretok informacij med centralnim živčnim sistemom in črevesjem. Vsebuje 80% senzoričnih in 20% motoričnih vlaken, kar pomeni, da večino informacij prenaša iz telesa v možgane, del živčnih vlaken pa prenaša informacije iz možganov v telo.

To pojasnjuje, zakaj motnje osrednjega živčevja tako pogosto spremljajo prebavne težave. Sproščanje živca Vagus je eno izmed orodij, s katerim lahko sami pripomoremo k optimalnem delovanju tega živca. Preproste tehnike samoobravnave si lahko ogledate v 1. webinarju, ki obsega znanja in ugotovitve raziskav s področja delovanja človeškega telesa, v katera je vpleten prav Vagus.

Spletni seminar Vagus

Pet urni spletni seminar s teorijo in prakso, za lažje preusmerjanje v parasimpatični živčni sistem.

Težave s črevesjem – kdo je torej kriv?

Na vprašanje, kaj vodi v črevesne težave, ni mogoče odgovoriti zgolj z eno besedo. Kot smo spoznali, je živec Vagus glavni prenašalec informacij med črevesjem in možgani, vendar njegovo potencialno okrnjeno delovanje ni edini razlog za črevesne težave. Znanstveniki odkrivajo vse večji vpliv mikrobiote na centralni živčni sistem. Mikrobiota predstavlja bakterije, viruse, glive in mikroorganizme, prisotne v človekovem prebavnem traktu. Je tesno povezana s črevesjem in možgani, skupek vseh treh elementov pa je zelo pomemben, kadar govorimo o sindromu razdražljivega črevesja. Ta je najpogostejša motnja prebavil, kjer se fizične težave, običajno zaprtje ali driska, pogosto pojavijo skupaj s čustvenimi težavami, kot sta tesnoba in stres.

Študije na živalih so pokazale, da lahko sestava mikrobiote vpliva na ta sindrom, raziskave pri ljudeh pa kažejo, da lahko redno uživanje probiotikov pomaga zmanjšati tako težave s prebavo kot tudi čustvene težave (predlagamo naravne probiotike, ki jih najdete v hrani). Omeniti velja tudi stres, ki je v kar 60% dejavnik vzroka ali poslabšanja sindroma razdražljivega črevesja.

Prevzemite nadzor nad svojim zdravjem

Zagotavljanje optimalnih zunanjih dejavnikov pripomore k boljšemu uravnavanju stresa, manj neželenih prebavnih težav in boljšemu fizičnemu ter psihičnemu počutju. Sprememba na vsakem izmed naštetih področij ima vpliv tudi na ostala področja, saj so med seboj tesno povezana.

  1. Prehrana

Raznolika, prehransko dovolj bogata hrana vpliva na zdravje možganov preko mikrobiotske sestave črevesja. Na primer prehrana, ki vsebuje vitamin d in b, omega-3 maščobne kisline in aminokislino triptofan, pomaga pri proizvodnji serotonina, imenovanega tudi hormon sreče. V črevesju se proizvede kar 95% tega hormona, v možganih le 5%. Dodajanje probiotikov prehrani pa, glede na raziskave, vpliva na zmanjšanje gastrointestinalnih simptomov in ublaži depresijo.

  1. Kava

Priljubljen jutranji ali tudi dnevni napitek ima po zadnjih ugotovitvah več negativnih kot pozitivnih učinkov na naše telo. Kava močno stimulira naš centralni živčni sistem in s tem neprestano dviga potrebo po stresnem hormonu kortizolu, ki ga uravnava nadledvična žleza. Vsaka doza kofeina torej aktivira nadledvično žlezo, poruši njen bioritem in onemogoča vzdrževanje njenega naravnega ravnovesja in obnavljanja. Priporoča se zmanjšanje vnosa kave, pitje kave v kasnejšem delu dneva ali jo nadomestiti s čim drugim (s projo, cikorijo).

Brezplačni webinar o kavi

Večino študij s pozitivnimi učinki kave na telo financirajo kavni lobiji. Kaj pa neodvisne raziskave? Zbrali smo jih na kup.

3. Preskrba s kisikom

Za zadostno preskrbo možganov s kisikom začnite dihati z uporabo diafragme. Diafragmalno dihanje je namreč najbolj optimalen način dihanja, kjer telo porabi manj energije kot pri prsnem dihanju. Stimulira delovanje stabilizatorjev trupa in medenice, vpliva pa tudi na preskrbo možganov s kisikom, ki so z diafragmo povezani preko živca vagus. <Tukaj> si lahko ogledate dodatno razlago o načinu dihanja, na katerega dajemo tudi sicer ogromen poudarek.

4. Spanec
Optimalen spanec odraslega človeka je med 7 in 9 ur. V tem času se ima telo čas regenerirati, obnavljati, tvoriti nove živčne povezave in uravnavati delovanje različnih telesnih sistemov. Pripomore k boljši imunski odpornosti, zdravju našega srčno-žilnega sistema, uravnavanju krvnega sladkorja, boljši kogniciji in obvladovanju stresa. Novejše raziskave spanje prepoznavajo tudi kot pomemben dejavnik pri obdelavi čustev pri odraslih.

Predavanje kako se spopasti z nespečnostjo in težavami s spanjem

Play Video

Inovativna in učinkovita metoda pristopa k težavam - laserska terapija

V novodobnem svetu ne napreduje le znanje in razumevanje procesov telesa, ampak tudi možnosti, ki jih ponuja trg za zdravljenje telesnih in psihiatričnih težav. Svetlobna ali laserska terapija, v strokovni literaturi imenovana tudi fotobiomodulacija, je vrsta terapije, ki za zdravljenje uporablja rdečo in infrardečo svetlobo.

Raziskave nakazujejo njeno terapevtsko vlogo pri obravnavi demence, parkinsonove bolezni, depresije, alzheimerjeve bolezni, glavobolu, izboljša tudi pozornost in kratkoročni spomin. Je neinvazivna metoda, za dosego maksimalnega učinka na možgane pa se jo uporablja preko aplikacije neposredno v čelo preko lobanjske kosti (transkranialno) ali preko nosne votline (intranazalno). Znanstveniki ugotavljajo vsestransko uporabo obeh vrst aplikacije in številne pozitivne učinke kot so:
– povečana proizvodnja možganske energije in izboljšana poraba kisika po terapiji,
– zmanjšanje vnetja v telesu,
– zaščita celic pred celično smrtjo 24 ur po obsevanju,
– večji pretok možganske tekočine.

Soglasni so, da mora terapija trajati dovolj dolgo, da se tkivo odzove, s priporočenim časom 10 min.

Laser se uporablja tudi za zdravljenje črevesnih bolezni, kot sta chronova bolezen in ulcerozni kolitis. Z aplikacijo laserske svetlobe preko trebuha se zmanjša lokalni vnetni odziv, poveča se raznolikost mikrobioma in aktivira os možgani-črevesje-možgani. Zmanjšajo se bolečina, slabo počutje in utrujenost. Človek, ki je manj utrujen, se bo tako lažje lotil fizičnih aktivnosti, izboljšal funkcionalno zmogljivost in pozitivno vplival na simptome depresije.

V kolikor ste se prepoznali v katerih od zgoraj opisanih težav, vas vabimo na preizkus učinkov laserske terapije, ki jo ponujamo v našem studiu. Več o laserski terapiji najdete <tukaj>.

Priročnik za krepitev imunskega sistema

Kot podpora terapiji in že opisanim napotkom, pa vam ponujamo tudi priročnik za krepitev imunskega sistema, s katerim želimo izboljšati vaše zdravje in vas opremiti z napotki za domačo rabo.

Ob razumevanju, kako telo deluje in s sistemskim pristopom k skrbi za zdravje, boste uspešno zmagali neprestan boj z vztrajajočimi simptomi in bolečinami.

Literatura

  • salehpour, f., mahmoudi, j., kamari, f., sadigh-eteghad, s., rasta, s. H., & hamblin, m. R. (2018). Brain photobiomodulation therapy: a narrative review. Molecular neurobiology55: 6601-6636.
  • eisenstein, m. (2016). Microbiome: bacterial broadband. Nature533(7603): s104-s106.
  • arnsten a., mazure m.c., sinha r. (2012). Everyday stress can shoot down the brains chief command center. Scientific american.
  • laakso, e. L., & ewais, t. (2023). A holistic perspective on how photobiomodulation may influence fatigue, pain, and depression in inflammatory bowel disease: beyond molecular mechanisms. Biomedicines11(5): 1497.
  • papakonstantinou, e., kechribari, i., sotirakoglou, κ., tarantilis, p., gourdomichali, t., michas, g., … & zampelas, a. (2015). Acute effects of coffee consumption on self-reported gastrointestinal symptoms, blood pressure and stress indices in healthy individuals. Nutrition journal15: 1-11.
  • khalsa, d. S. (2015). Stress, meditation, and alzheimer’s disease prevention: where the evidence stands. Journal of alzheimer’s disease48(1): 1-12.
  • štempelj m. (2021). Hormon sreče: kako povečati serotonin? Almadea.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Ločimo preponsko (diafragmalno) dihanje, ki je anatomsko optimalno, saj telo porabi najmanj energije in prsno (rebrno) dihanje, kjer gre za površinsko dihanje s pomočjo pomožnih dihalnih struktur. Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel.
Zakrčenost mišice je lahko posledica slabo hidriranega vezivnega tkiva (fascije), nepravilnega dihanja, prekomerne statike v življenjskem slogu, nezadostnega vnosa vode kot tudi dolgotrajen in slabo obvladan stres, stare poškodbe (brazgotine), travmatični dogodki (avtomobilska nesreča, kronične bolezni, smrt) itd. Skrb za dihanje, vnos zadostne količine vode in ohranjanje telesne gibljivosti telesu omogočajo hitrejšo sposobnost prilagajanja in boljšo adaptacijo na spremembe. Takšno gibljivost in moč, kot jo imamo danes, lahko brez težav ohranimo v pozni starosti, le ukvarjati se je treba s telesom, ne pa ga zanemarjati.
Navadno ne opazimo kako trdo delajo naša stopala dokler ne začutimo bolečine v stopalnem loku. Sprožitelji bolečine so med drugim lahko mehanske poškodbe, napačna obutev, dolgotrajna hoja, stanje na mestu ali napačna drža. Če smo dobro seznanjeni z dejavniki tveganja, lahko delujemo preventivno in preprečimo pojav bolečine. V primeru da že trpimo za tovrstno bolečino, pa je ključnega pomena da se podučimo o načinih zdravljenja še preden obiščemo zdravnik V nadaljevanju so predstavljene vaje za stimulacijo zgornjega in spodnjega skočnega sklepa (gležnja) in stopala.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.