75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E

Strokovni članki

Predstavljamo vam serijo člankov raznolikih zdravstvenih težav, s katerimi se pri našem delu srečujemo dnevno. Zaradi želje po pomoči, svetovanju in nenazadnje informiranju o tem, kaj je lahko vzrok težavam in iskanju odgovorov na raznovrstna vprašanja, smo zbrali najpogostejše patologije, katere je treba obravnavati resno predvsem pa s pravim izborom tehnik in vaj za samopomoč.

Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
Bolečine v ramenih so med najpogostejšimi mišično-skeletnimi težavami, ki vodijo v obisk zdravnika družinske in splošne medicine. Incidenca pojava bolečin v ramenih raste s starostjo¹ in je nekoliko pogostejša pri ženskah kot pri moških². Bolečine v ramenih so največkrat posledica patologij v ramenskem sklepu, ramenskem obroču ter pripadajočih vezeh in mišicah. Izvor za bolečine v rami se lahko nahaja v vratni hrbtenici, od koder se bolečina širi po poteku živcev preko ramena proti zgornji okončini in roki. Kot prenesena bolečina pa je lahko bolečina v rami tudi posledica obolenj v notranjih organih ali srcu, kar je morebitna indikacija za nujno stanje. Pri tem je potrebno biti pozoren na spremljajoče simptome, kot so težave z dihanjem ali bolečine zgornjega dela prsnega koša.
Bolečina v vratu je poleg bolečin v ledvenem predelu eden vodilnih razlogov za obisk družinskega zdravnika v Evropi. Zaradi sedečega načina življenja, pisarniškega dela, preživljanja prostega časa za ekrani računalnikov in televizij ter ostalih stresnih dejavnikov na telo lahko bolečine v vratu štejemo med bolezni sodobnega časa.
Bolečine v križu lahko močno vplivajo na kvaliteto življenja, nas omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih in občasno vplivajo tudi na duševno zdravje. Da se s tovrstnimi težavami sooča nemalo število ljudi, pove dejstvo, da raziskave bolečino v križu umeščajo na prvo mesto med več stotimi razlogi za invalidnost, s katerimi ljudje živijo in se soočajo vrsto let.
Losos je pogosto opevan zaradi svojih koristi za zdravje. Poln je namreč omega-3 maščobnih kislin, ki so se izkazale za koristne pri celičnem delovanju, regulaciji živčnega sistema, vnetnih odgovorih telesa in drugih pomembnih procesih. Vendar pa ne prihaja vsak losos iz istih virov. Dandanes večina lososa, ki ga kupujemo, ni ulovljena v divjini, ampak vzgojena na ribjih farmah. V nadaljevanju so opisane razlike med divjim in gojenim lososom in morebitna prevlada ene vrste nad drugo za naše uživanje.
Hernija diska pomeni izbočenje medvretenčne ploščice, ki navadno nastane zaradi preobremenitve hrbtenice in gre za popolnoma naraven pojav prekomerne obremenitve hrbta. Pojav sploh ni tako redek kot se zdi, le mariskdo niti ne ve zanjo, dokler izbočenje ali hernija ne povzroči utesnitve živčnih vlaken in to sproži bolečino. Gre za stanje, ki se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice. Najpogosteje se pojavi v ledvenem in tudi vratnem predelu. Je eden pogostejših vzrokov za bolečino tako v križu, kot v vratu.
Neprijeten občutek vrtenja, ki se pojavi ob premikanju glave, je posledica vrtoglavice. Najučinkovitejši način zdravljenja vrtoglavice je vestibularna rehabilitacija. Redno izvajanje vaj, predstavljenih v nadaljevanju, bo spodbudilo delovanje ravnotežnega sistema in zmanjšalo simptome vrtoglavice. Vadba nima kontraindikacij in je primerna za zdravljenje vseh vrst vestibularnih motenj.
Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.
Pri poškodbah kolena je skoraj vedno prisotna tudi poškodba meniskusa. To je tanka hrustančno-fibrozna ploščica, vložena med stegnenico in golenico, ki ščiti sklepni hrustanec pred velikimi obremenitvami in varuje sklep pred degenerativnimi poškodbami. V primeru poškodbe meniskusa je lahko zdravljenje konservativno ali operativno.
Včasih smo menili, da ima raztezanje pred in po vadbi kup pozitivnih učinkov, vključno s preventivo pred poškodbami, vendar novodobne študije prinašajo zanimiva spoznanja o vplivu raztezanja na telo. Izsledki študij razkrivajo, da raztezanje pred ali po vadbi nima omembe vrednih učinkov. Celo nasprotno, študije s področja vadbe in rehabilitacije poročajo, da je raztezanje, bolj natančno pasivno raztezanje, bližnjica, ki vodi do poškodb. Debata o pasivnem raztezanju postaja vse bolj vroča, saj postavlja pod vprašaj večgeneracijsko prakso številnih rekreativnih športnikov in športnih panog, kot so ples, gimnastika, umetnostno drsanje in podobno.
Težave s ščitnico so v porastu. Vzporedno se pojavljajo glede na napredek človeka. Kaj lahko storite zase, kako zmanjšati pojavnost avtoimunskih obolenj in kako začeti gledati na težave s ščitnico iz drugega zornega kota? Prepričajte se kaj lahko naredite za ščitnico in preprečite napredovanje bolezni ali se ji izognete.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Košarica
There are no products in the cart!
Nadaljujte na plačilo