vagus in prebava

Umirite glavo, izboljšajte prebavo

Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Ali ste se kdaj znašli v stresni situaciji, zaradi katere ste kar izgubili apetit? Ste se počutili tako žalostni, razdraženi, jezni, tesnobni ali na trnih, da je bila hrana zadnje, na kar bi pomislili? Ali pa se vam je zgodilo ravno obratno in ste »pojedli svoja čustva«? Ste imeli kdaj »metuljčke v trebuhu«? Zagotovo poznate katerega od teh občutkov, ki predstavljajo popolnoma naravno človeško izkušnjo. Naša čustva in občutki, ki jih doživljamo v možganih, so namreč tesno povezani s številnimi fiziološkimi procesi, ki potekajo v telesu. To pa vključuje tudi občutek žeje in lakote ter procese, ki sodelujejo pri prebavi (izločanje hormonov, krčenje želodčnih mišic, …).
Patologije
14 oktobra, 2023

Če vas zanima, kako miselni in čustveni procesi v možganih vplivajo na hranjenje in prebavo ter obratno, je ta članek kot nalašč za vas.

Možgani prebavo nadzorujejo preko osi mikrobiota-črevesje-možgani

V črevesju poteka velik del prebave in absorpcije hranil preko črevesne sluznice. Povezava z možgani je dvosmerna in se imenuje os mikrobiota-črevesje-možgani. Ne nadzoruje le apetita, ampak tudi ostale fiziološke procese, povezane s prebavo, absorpcijo in sistemskim prilagajanjem na porabo energije. Živčne poti vplivajo na sproščanje metabolnih hormonov, raven sladkorja v krvi, izločanje encimov, krčenje mehurja, gibljivost prebavil, izločanje želodčne kisline in praznjenje želodca. Komunikacija med temi ključnimi organskimi sistemi je kompleksna in vključuje številne različne komponente, preko katerih potekajo informacije:

  • Enterični oz. črevesni živčni sistem: Prebavila so izredno dobro oživčena z živčnimi celicami, ki se skupno imenujejo enterični živčni sistem. Nadzoruje funkcije, kot so peristaltika (gibanje hrane skozi črevesje) in izločanje prebavnih encimov.
  • Simpatične in parasimpatične živčne povezave: Možgani in črevesje sta povezana prek parasimpatičnega in simpatičnega živčnega sistema. Parasimpatični živčni sistem spodbuja prebavo in pomirja črevesje, medtem ko simpatični živčni sistem lahko v stresnih situacijah prebavo zavira. Po številu živcev v prebavilih sicer prevladuje parasimpatični živčni sistem z živcem vagusom na čelu. Več o tem v nadaljevanju.
  • Hormoni: V prebavilih se izloča veliko število hormonov, npr. grelin, inzulin, leptin, serotonin in drugi. Ti hormoni lahko vplivajo na možgane in sodelujejo pri regulaciji apetita, razpoloženja in drugih vidikov duševnega zdravja.
  • Vpliv mikroorganizmov: V prebavilih simbiotsko prebiva populacija mikroorganizmov, imenovanih mikrobiota, ki imajo pri procesu prebave in absorpcije ključni pomen. Mikrobiota z možgani komunicira preko endokrinih in imunskih poti, medtem ko je najhitrejši in najbolj neposreden način vpliva mikrobiote na možgane z izkoriščanjem signalizacije vagusnega živca.
  • Vpliv prehrane: Hrana, ki jo zaužijemo, ima neposreden vpliv na naše telo in tudi na naše možganske celice. Hrana, bogata s hranili, lahko pozitivno vpliva na razpoloženje in kognitivne funkcije, medtem ko neustrezna prehrana lahko povzroči težave. Če želite izvedeti, katera živila spadajo med bolj problematična, berite članek do konca.

Brezplačno predavanje o živcu Vagus in polivagalni teoriji

Play Video

Kakšna je v črevesno-možganski povezavi vloga živca vagus?

Vagusni živec, ki je 10. možganski živec, povezuje notranje organe z možgani. Sestavljen je iz senzoričnih (aferentnih) in motoričnih (eferentnih) nevronov. Vagus nenehno prenaša informacije od organov k možganom in obratno ter kot del parasimpatičnega dela avtonomnega živčnega sistema, sodeluje pri vzdrževanju telesne homeostaze (ravnovesja). Vagus je temeljito proučevan zaradi svoje vloge pri lakoti, sitosti in odzivu na stres, vendar tudi zaradi njegove ključne vloge pri uravnavanju vnetja.

Vedno bolj prepoznavamo pomembno vlogo vagusa pri občutenju sitosti. To možganom sporočajo različni vagusni aferentni nevroni, ki so lahko odvisni od mehanskega, kemičnega ali osmotskega draženja. Občutljivost teh nevronov je predvsem pomembna za nadzor vnosa hrane in energetske homeostaze. Disfunkcija vagalnih aferentov je lahko vzrok številnim prebavnim motnjam in bolečinam v predelu prebavil oz. dispepsiji ter boleznim, kot je debelost – to pa odpira vrata mnogim drugim psihofizičnim zdravstvenim težavam. Mehanska občutljivost želodčnih vagalnih aferentov se lahko zaradi kroničnega stresa poveča, kar lahko prispeva k povečani občutljivosti želodca in je opaženo na primer pri funkcionalni dispepsiji.

Spoznajte Vagus od bližje

Naučite se vzpostavljati ustrezen tonus živca Vagus, potreben za primerno obvladovanje stresa in odzivanje telesa – za urejeno mišljenje, hranjenje in prebavo.

Kako velik vpliv ima vagus na prebavo, sporočajo tudi dokazi študij, kjer je operativna odstranitev vagalnih nevronov pod nivojem diafragme drastično vplivala na izgubo telesne teže. Po drugi strani se je odstranitev nevronskih celic vagusa izkazala za pomembno pri razvoju psihiatričnih motenj, povezanih s tesnobo in strahom, medtem ko je bila stimulacija vagusa povezana z izboljšanjem razpoloženja in se uporablja za zdravljenje simptomov depresije.

Kroničen stres hromi prebavo

Stres lahko razumemo kot stanje ogroženosti homeostatskega ravnotežja, ki ga povzročajo tako notranji kot zunanji dejavniki in ga uravnavajo odzivi telesa za ponovno vzpostavitev ravnovesja. Stres sam po sebi ni škodljiv ali nevaren, temveč je škodljiva predvsem nesposobnost učinkovitega spopadanja s stresom. Kratek stres lahko celo štejemo za zaščiten, saj omogoča začasno prilagajanje notranjim ali zunanjim grožnjam, medtem ko predstavlja dolgotrajen stres resnejši izziv za trajno homeostazo, ki zahteva bolj trajno angažiranje tako avtonomnih kot vedenjskih živčnih poti za obnovitev funkcije.

Pomanjkanje ustrezne prilagoditve na dolgotrajen stres lahko močno vpliva na delovanje prebavnega trakta, upočasnjuje izpraznitev želodca in povečuje gibljivost debelega črevesa, kar se lahko izraža s krči in prebavnimi motnjami. Pri dovzetnih posameznikih so funkcionalne motnje prebavnega trakta močno povezane s stresom. Čeprav stres aktivira potreben in usklajen endokrini odziv, aktivira tudi os možgani-črevesje in vključuje živčne poti, ki regulirajo in modulirajo vagalne eferentne projekcije do prebavnega trakta. Študije so pokazale, da je prilagodljivost na stres bistvena za obnovo in ustrezno funkcijo prebavnega trakta.

Obvladajte stres in odziv telesa

Za vzpostavitev ravnovesja med parasimpatičnim in simpatičnim živčnim sistemom lahko ogromno naredimo sami, kar vas bomo naučili v spletni šoli Zavladajte nad toksičnostjo.

Možganom ni vseeno, kaj jemo

Različni mehanizmi, kateri še niso vsi popolnoma raziskani (okus, prepoznava sestavin v črevesju, …), sporočajo možganom, katero hrano uživamo. Vsa hrana, ki jo zaužijemo, pa vpliva na naše telo in med drugim tudi na naše možganske celice, razpoloženje, nivo energije in vedenje. V nadaljevanju so navedena nekatera živila, ki lahko imajo negativen vpliv predvsem na možgane in znatno povečujejo toksično zasičenost telesa.

Sladkor je neizpodbitno potreben za proizvodnjo in porabo energije za življenje. Kljub temu pa presežki sladkorja v prehrani, uživanje rafiniranega sladkorja in sladkanih pijač povzročajo velika nihanja sladkorja v krvi, slabijo občutljivost organizma za inzulin in predstavljajo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in številnih drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Zaradi tesne vzročno-posledične povezave med sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo nekateri slednjo imenujejo kar »sladkorna bolezen tipa 3«.

Kofein stimulira izločanje stresnih hormonov, kar lahko vpliva na občutke tesnobe, nervoze, razdražljivost, nespečnost in povišan srčni utrip.

Alkohol, tobak in droge vodijo v smrt telesnih in možganskih celic. Čeprav se pitje alkohola v zmernih količinah navadno tolerira in občasno celo spodbuja, se je potrebno zavedati njegovih negativnih učinkov na zdravje. Uporaba tobaka spodbuja obloge na stenah krvnih žil in onemogoča prenos ključnih hranil ter kisika po krvi do možganov.

MSG ali mononatrijev glutamat se uporablja v živilski industriji kot ojačevalec okusa. Raziskave potrjujejo njegove negativne učinke na možganske celice, ki lahko v velikih količinah rezultirajo v celični smrti.

Živo srebro je nevrotoksin, ki ga največkrat vnesemo v telo z uživanjem velikih rib, nahaja pa se tudi v amalgamskih zalivkah za zobe ali nekaterih cepivih.

Pšenica in mlečni izdelki so pogosto predmet debate glede koristnih in škodljivih vplivov na zdravje, vedenje in vnetne procese v telesu. Nekatere raziskave pšenične in mlečne izdelke povezujejo s povečanim vnetjem in razvojem bolezni, dieto brez omenjenih živil pa z znatnim izboljšanjem simptomov.

Znanje je moč

Pomembno je razumeti, da hrana, ki jo uživamo, vpliva na naše telo in duha, prav tako pa naše notranje ravnovesje, mišljenje in čustvovanje vpliva na izbor živil, pogostost uživanja hrane, količino hrane, ki jo zaužijemo, ter nenazadnje prebavo, s katero pridobimo bistveno energijo za življenje in ključna hranila za brezhibno delovanje vitalnih procesov.

Bolj kot ponotranjimo pomen vseh omenjenih dejavnikov, bolj postanemo opolnomočeni in lažje prevzamemo nadzor nad vsakodnevnimi odločitvami ter manjšimi in večjimi spremembami, s katerimi si lahko dan za dnem izboljšamo kvaliteto življenja. Prav to bo namen spletne šole Zavladajte nad toksičnostjo in ta članek je le začetek.

Spletna šola Zavladajte nad toksičnostjo

Odpravite se z nami na potovanje in zavladajte nad toksičnostjo v naši najnovejši spletni šoli. Več informacij o programu in prijavi spodaj.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Literatura

  • Prescott SL, Liberles SD (2022). Internal senses of the vagus nerve. Neuron. 110(4):579-599. doi: 10.1016/j.neuron.2021.12.020.
  • Li M, Tan HE, Lu Z, Tsang KS, Chung AJ, Zuker CS (2022). Gut-brain circuits for fat preference. Nature. 610(7933):722-730. doi: 10.1038/s41586-022-05266-z.
  • Fülling C, Dinan TG, Cryan JF (2019). Gut Microbe to Brain Signaling: What Happens in Vagus…. Neuron. 101(6):998-1002. doi: 10.1016/j.neuron.2019.02.008.
  • Cork SC (2018). The role of the vagus nerve in appetite control: Implications for the pathogenesis of obesity. J Neuroendocrinol. 30(11):e12643. doi: 10.1111/jne.12643.
  • Müller SJ, Teckentrup V, Rebollo I, Hallschmid M, Kroemer NB (2022). Vagus nerve stimulation increases stomach-brain coupling via a vagal afferent pathway. Brain Stimul. 15(5):1279-1289. doi: 10.1016/j.brs.2022.08.019.
  • Browning KN (2019). Stress-induced modulation of vagal afferents. Neurogastroenterol Motil. 31(12):e13758. doi: 10.1111/nmo.13758.
  • Browning KN, Travagli RA (2019). Central control of gastrointestinal motility. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 26(1):11-16. doi: 10.1097/MED.0000000000000449.
  • Carabotti M, Scirocco A, Maselli MA, Severi C (2015). The gut-brain axis: interactions between enteric microbiota, central and enteric nervous systems. Ann Gastroenterol. 28(2):203-209.
  • Nguyen TT, Ta QTH, Nguyen TKO, Nguyen TTD, Giau VV (2020). Type 3 Diabetes and Its Role Implications in Alzheimer’s Disease. Int J Mol Sci. 21(9):3165. doi: 10.3390/ijms21093165.
  • Niaz K, Zaplatic E, Spoor J (2018). Extensive use of monosodium glutamate: A threat to public health? EXCLI J. 17:273-278. doi: 10.17179/excli2018-1092.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu. Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv.
V kolikor ste del naše skupnosti Peti element ali vsaj z enim očesom spremljate naš terapevtski studio, potem veste, da je fascija med našimi primarnimi specializacijami. Je namreč izredno pomemben dejavnik, ko gre za akutne in kronične mišično-skeletne težave, bolečine in omejitve gibanja, zato se vedno znova vračamo k njej za iskanje rešitev.
Čeprav nemalokrat pozabljen, je čeljustni sklep, tako kot katerikoli sklep v telesu pomemben za zdravje celotnega telesa in pri bolečinah v hrbtenici ne bi sme biti spregledan. Slaba okluzija, pogosto žvečenje in škripanje z zobmi kot bruksizem lahko vodijo v napetost obraznih mišic in spremembo v biomehaniki čeljustnega sklepa. Sproščanje čeljustnih mišic preko nežne samomasaže obraznih mišic, izvajanje specifičnih vaj z jezikom in kontrolirano odpiranje ust ob stabilizaciji čeljustnega sklepa, lahko popravi nenormalno lego čeljusti in sprosti prenapete mišice, kar osvobodi čeljustni sklep, vratno hrbtenico in ramenski obroč ter zmanjša zgoraj naštete simptome.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.