75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
vagus peti element sola 2

Zdravi možgani sporočajo Vagusu varnost

Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Ali bi verjeli nekomu, ki bi vam povedal, da vaše črevesje vpliva na zdravje vaših možganov in vedenje – in obratno – da vaše misli vplivajo na sestavo okolja v vaših prebavilih? Možgani in telo nista dva popolnoma ločena sistema, zato ju je potrebno kot celoto tudi obravnavati. Čeprav mehanizmi medsebojnega delovanja in načini, kako vplivata eden na drugega, še niso popolnoma jasni in raziskani, znanost napreduje tudi v tej smeri, saj se v medicini vloga črevesne flore pri zdravju možganov vse bolj prepoznava. Prav tako raste tudi poudarek vpliva zdrave prehrane na duševno zdravje.
Patologije
6 oktobra, 2022

V tem strokovnem članku vas vabimo, da se skupaj z nami poglobite v povezavo med možgani in telesom. Pri tem je živec vagus eden izmed mnogih posrednikov njune komunikacije, zato na njegovo temo pripravljamo 4. Spletno šolo živca Vagus za samozdravljenje.

Kakšni so zdravi možgani?

Zdravje možganov je izredno težko definirati. Lahko bi rekli, da so zdravi možgani tisti, pri katerih so ohranjene strukturna celovitost, duševna in kognitivna funkcija ter pri katerih ni prisotne nobene nevrološke motnje.

V zdravih možganih se iz matičnih celic vsak dan razvije na stotine novih živčnih celic, ki imajo pomembno vlogo pri učenju, pomnjenju in počutju. Nekatere sodelujejo tudi pri olfaktorni (vohalni) funkciji, pri posameznikih, ki so utrpeli okvare, kot je travmatska poškodba možganov ali možganska kap, pa so novo nastale živčne celice preusmerjene na mesto poškodbe, kjer prispevajo k odpravi disfunkcije. Vsega tega in še več so možgani sposobni, kadar so izpostavljeni ugodnim pogojem.

V nasprotnem primeru je zmanjšan nastanek novih živčnih celic in ustvarjanje novih živčnih povezav, kar je povezano s slabšo kognitivno funkcijo in številnimi boleznimi, na primer Parkinsonovo, Alzheimerjevo in Huntingtonovo boleznijo. Skrb za zdravje možganov je izredno pomembno za vzdrževanje dobrega fizičnega in duševnega zdravja, vključuje pa  zagotavljanje ustreznega okolja in zadostitev potreb po hranilih, kisiku, dobri prekrvljenosti in stimulaciji.

Os mikrobiota – črevesje – možgani

Os mikrobiota – črevesje – možgani pomeni komunikacijsko povezavo med področji možganov, zadolženih za čustvene in kognitivne funkcije in prebavili, podrobneje črevesjem. Tako je črevesni mikrobiom ali mikrobiota eden ključnih elementov, ki so vpleteni v uravnavanje možganskih procesov in vedenja.

Črevesni mikrobiom je skupek mikroorganizmov, ki se nahajajo v človeškem črevesju in sodelujejo pri razgradnji hrane, presnovi in absorpciji hranil, izdelavi nekaterih vitaminov in metabolitov ter imunskem odzivu telesa. V črevesju je najti približno trilijon mikroorganizmov, kot so bakterije, glivice, evkarionti, virusi in celo presegajo število vseh telesnih celic.

S centralnim živčnim sistemom so bakterije povezane preko osi mikrobiota – črevesje – možgani, po kateri med možgani in črevesjem neprestano poteka dvosmerna komunikacija. Ta poteka po različnih živčnih, endokrinih, imunskih in presnovnih poteh:

  • preko živca vagus in drugih aferentnih živcev v hrbtenjači (od črevesja proti možganom),
  • po simpatičnih in parasimpatičnih eferentnih živcih (od možganov proti črevesju),
  • preko krvožilnega sistema z imunskimi mediatorji (citokini), hormoni, nevrotransmitorji in mikrobnimi metaboliti,
  • preko aktivacije hipotalamusno-hipofizne-adrenalne osi.

Os hipotalamus – hipokampus – adrenalna žleza

Os hipotalamus – hipokampus – adrenalna žleza (os HPA) je del endokrinega sistema. Sestavljajo ga tri žleze (hipotalamus, hipofiza in nadledvični žlezi), njihova glavna naloga pa je telesni odziv na fizični ali psihični stres. Poleg tega sodelujejo še pri delovanju prebave, imunskega sistema, razpoloženju, čustvenem stanju, spolnosti in ravni energije.

Pod stresom te žleze izločajo stresne hormone, kot je na primer kortizol. Ugotovitve raziskav pri preiskovancih z depresijo kažejo na disfunkcijo osi HPA in povečano izločanje stresnih hormonov.

Vas zanima več o Vagusu?

Pridružite se 4 mesečni spletni šoli, kjer pripravljamo javljanja v živo, na dom pa prejmete knjigo na skoraj 300 straneh in pripomočke za živec Vagus.

Vpliv črevesnega mikrobioma na zdravje možganov

Raziskave povezujejo sestavo črevesnega mikrobioma z razvojem mnogih psihiatričnih, razvojno-nevroloških, starostnih, in nevrodegenerativnih motenj, kot so:

  • depresija,
  • tesnoba,
  • Parkinsonova bolezen,
  • Alzheimerjeva bolezen,
  • avtizem,
  • možganska kap,
  • epilepsija,
  • shizofrenija in mnoge druge.

Ker se da na sestavo mikrobioma vplivati, to odpira vrata novim terapevtskim postopkom za zdravljenje in obvladovanje omenjenih in še mnogih drugih bolezni. Čeprav obstaja že ogromno študij o potencialu, ki ga ima črevesni mikrobiom za duševno zdravje, pa so potrebne dodatne raziskave, s katerimi bi lahko pojasnili njuno vzročno-posledično povezanost, natančneje definirali »zdrav mikrobiom«, ter določili omejitve in posebnosti individualiziranih prehranskih pristopov.

Črevesni mikrobiom se stalno spreminja

Medtem, ko naš genetski zapis ostaja vse življenje enak, se črevesni mikrobiom neprestano spreminja. Odvisno od življenjskih obdobij lahko nanj vplivajo različni zunanji dejavniki. Pri dojenčkih je to na primer oblika poroda, hranjenje z materinim mlekom ali mlekom v prahu, čas uvajanja goste hrane, …

Pri odraslih posameznikih je sestava črevesne flore lahko odvisna od dejavnikov, kot so prehrana, stres, uporaba antibiotikov ali drugih zdravil in pridružene bolezni.

Pri starejših odraslih je značilno, da raznovrstnost mikrobioma počasi upada kljub ali pa hkrati z vplivi zunanjih dejavnikov. Zato je v zrelem obdobju toliko bolj pomembno ohranjati ravnovesje mikroorganizmov v črevesju z ustrezno prehrano in zdravimi navadami ter tako podpreti optimalno delovanje možganov.

Poskrbite za zadovoljne možgane

Na zdravje možganov lahko vplivate tudi sami tako, da jim zagotovite optimalno okolje z zadostnimi količinami hranil, kisika, ustrezno prekrvljenostjo in stimulacijo. Posamezne komponente so podrobneje opisane v nadaljevanju.

  1. Prehrana

Prehrana je pomemben člen v razvoju mnogih duševnih motenj, zato nosi velik potencial za njihovo preventivo in zdravljenje. Kot opisano zgoraj prehrana na možgane vpliva predvsem preko črevesnega mikrobioma. Pester mikrobiom na primer uravnava ravni serotonina v možganih in metabolite dopamina, kar lajša simptome depresije.

 

Raznovrstna in zdrava prehrana povečuje število in raznolikost »dobrih« bakterij v črevesju. Vključuje naj velik delež sadja in zelenjave, saj ta vsebuje vlaknine, potrebne za prehranjevanje in rast koristnih bakterij, in pa s polifenoli bogato hrano. Uživanju procesirane, cvrte in sladke hrane z malo zelenjave in vlaknin se izogibajte, saj vodi v disbiozo (neravnovesje med »dobrimi« in »slabimi« bakterijami) ter posledično v številne črevesne, vnetne, avtoimune in duševne bolezni.

 

Za ohranjanje optimalnega ravnovesja dobrih in slabih bakterij je priporočljivo prehrani dodajati pre- in probiotike. S probiotiki boste v telo vnesli koristne mikroorganizme, s prebiotiki pa boste spodbudili rast, zvišali stopnjo aktivnosti bakterij in njihovega razmnoževanja.

 

Hranilo, ki je prav tako ključno za ohranjanje zdravih možganov, so omega-3 maščobne kisline. Te pripomorejo k rasti in razvoju živčnih celic ter boljši komunikaciji med njimi. Izboljšujejo sintezo in funkcijo nevrotransmiterjev, prekrvljenost možganov, delujejo podporno v kognitivnih funkcijah in spominu ter protivnetno in preventivno pred razvojem nevrodegenerativnih in duševnih motenj.

Več prehranskih nasvetov

Vsebuje tudi ogromno informacij o koristnih hranilih ter nasvete, kako s hrano, gibanjem in zdravimi navadami podpreti telo na poti do razstrupljanja in močnejšega imunskega sistema.

2. Kisik in prekrvljenost

Med pogoji za dobro delovanje možganov so tudi zadostne količine kisika in prekrvljenost. Z urejeno cirkulacijo do možganov pravočasno in v zadostnih količinah prispejo potrebna hranila in kisik. To lahko dosežete oz. vzdržujete z diafragmalnim načinom dihanja, dihanjem skozi nos, skrbjo za dober srčno-žilni sistem in pogostimi kratkimi sprehodi oz. redno zmerno telesno dejavnostjo, ki pospeši krvni obtok.

 

3. Stimulacija

Stimulacija možganov je pojem, ki nosi več pomenov. Lahko predstavlja invazivne in neinvazivne terapevtske postopke, stimulacijo z električnim tokom ali magnetnimi valovi in stimulacijo živca vagus.

Lahko pa si kot stimulacijo možganov predstavljate vse aktivnosti, ki spodbujajo in miselne procese. To so branje, reševanje miselnih nalog, križank ali sudokujev, igranje iger ali inštrumentov. Aktivnost možganov spodbuja tudi pisanje dnevnika, meditiranje in socialne interakcije.

Ne odlašajte s samozdravljenjem

Za celovito obravnavo in učinkovito zdravljenje mnogih zdravstvenih težav pripravljamo 4. spletno šolo, o kateri več izveste »tukaj«.

Obsegala bo znanja in ugotovitve raziskav z najrazličnejših področij delovanja telesa, v katera je vpleten vagusni živec, vključno z opisanimi v tem strokovnem članku. Prijavite se in z našo pomočjo poskrbite za zadovoljne možgane.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Literatura

  • Berding K, Vlckova K, Marx W, Schellekens H, Stanton C, Clarke G et al. (2021). Diet and the Microbiota-Gut-Brain Axis: Sowing the Seeds of Good Mental Health. Adv Nutr 12: 1239–85. https://doi.org/10.1093/advances/nmaa181
  • Wang Y et al. (2020). What is brain health and why is it important? BMJ 371:m3683. doi:10.1136/bmj.m3683
  • Micheli L, Ceccarelli M, D’Andrea G, Tirone F, Depression and adult neurogenesis: Positive effects of the antidepressant fluoxetine and of physical exercise (2018). Brain Research Bulletin 143:181-93. https://doi.org/10.1016/j.brainresbull.2018.09.002.
  • Winner B, Winkler J (2015). Adult neurogenesis in neurodegenerative diseases. Cold Spring Harb Perspect Biol. 7(4):a021287. doi: 10.1101/cshperspect.a021287.
  • Woodhouse CA, Patel VC, Singanayagam A, Shawcross DL (2018). Review article: the gut microbiome as a therapeutic target in the pathogenesis and treatment of chronic liver disease. Aliment Pharmacol Ther. 47(2):192-202. doi: 10.1111/apt.14397.
  • Sorrenti V, Ali S, Mancin L, Davinelli S, Paoli A, Scapagnini G (2020). Cocoa Polyphenols and Gut Microbiota Interplay: Bioavailability, Prebiotic Effect, and Impact on Human Health. Nutrients 2(7):1908. doi: 10.3390/nu12071908.
  • Mohajeri MH, La Fata G, Steinert RE, Weber P (2018). Relationship between the gut microbiome and brain function. Nutr Rev. 76(7):481-496. doi: 10.1093/nutrit/nuy009.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Bolečine v križu lahko močno vplivajo na kvaliteto življenja, nas omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih in občasno vplivajo tudi na duševno zdravje. Da se s tovrstnimi težavami sooča nemalo število ljudi, pove dejstvo, da raziskave bolečino v križu umeščajo na prvo mesto med več stotimi razlogi za invalidnost, s katerimi ljudje živijo in se soočajo vrsto let.
Težave s ščitnico so v porastu. Vzporedno se pojavljajo glede na napredek človeka. Kaj lahko storite zase, kako zmanjšati pojavnost avtoimunskih obolenj in kako začeti gledati na težave s ščitnico iz drugega zornega kota? Prepričajte se kaj lahko naredite za ščitnico in preprečite napredovanje bolezni ali se ji izognete.
Bolečina v ledvenem delu je za prehladom drugi najpogostejši razlog za obisk zdravnika, kar 90% odraslih se sreča s tem problemom vsaj enkrat v življenju. Eden izmed največkrat spregledanih razlogov za bolečine v križu so ravno težave v sakroiliakalnem sklepu, ki vodijo do omejitev pri vsakodnevnih opravilih. Odlašanje bolečin, lahko vodi do kompenzacijskih mehanizmov naše hoje, sedečega položaja, teka in napetosti v ostalih mišicah in vezivnih tkivih, ki zato nudijo dodatno podporo. S pravilno vadbo lahko težave saniramo oz. preventivno vplivamo na dobro podporo in zdravje naše hrbtenice in medenice.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.