Vpliv napetosti na tkiva

Vpliv napetosti na tkiva

Napetost povzroča utesnitve, kar zmanjša dotok kisika do tkiva. Tipi tekočin v našem telesu so kri, limfa, tkivna tekočina, možgansko-hrbtna tekočina, voda v intersticiju, želodčna kislina in slina. Postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih problemov. Za izboljšanje pretakanja je potrebno zmanjšati ali odpraviti nenehen stres.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Fizika – Ko so mišice napete, zmanjšajo dotok krvi, poveča se hipoksija, zmanjša se regeneracija in posledično je prisotna večja utrujenost.

Dejstvo – Nenehen stres napenja tkivo in omejuje gibanje, kar vodi v stagnacijo tekočin v telesu. ⠀

Tipi tekočin:⠀

  • kri, ⠀
  • limfa, ⠀
  • tkivna tekočina, ⠀
  • možgansko-hrbtna tekočina, 
  • voda v intersticiju, ⠀
  • želodčna kislina, ⠀
  • slina. ⠀

Telo je bolj tekoče, kot je trdno. Zato postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih težav. Ali si sploh lahko predstavljate, kakšne bi bile posledice, če bi imeli zmanjšano pretočnost vseh omenjenih tipov tekočin? Kaj je dober način za izboljšanje pretakanja?

Začnite nadzorovati stres

Naučite se nadzorovati stresne odzive telesa in preprečite kronične napetosti, ki poganjajo vnetja in bolečine.

Zmanjšajte nenehni stres

To je le eden izmed razlogov, zakaj pomagajo osnovne vaje za živec vagus, predstavljene v 1. webinarju. Pri obravnavi živca Vagus sproščate namreč ne le svoje celotno telo, temveč tudi misli. Več informacij si lahko preberete tukaj.

Ker se zavedamo pomembnosti gibanja tekočin, naše storitve obsegajo vse dejavnosti, ki jih ohranjajo pretočne, in sicer:⠀

  • dihalne tehnike,
  • gibanje,
  • masaže in
  • manualne obravnave.⠀

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Bolečina v križu oziroma ledvenem predelu, je definirana kot nelagodje, bolečina v mirovanju ali med gibanjem, občutek prekomerne napetosti mišic, ki je locirana pod 12. rebrom in nad veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Mišičnoskeletne težave rehabilitiramo s pomočjo posturalnih, korekturnih vaj, odpravo mišičnih neravnovesji in korekcijo ostalih biomehničnih deficitov, s katerimi dosežemo boljšo statično in dinamično kontrolo sistema, tako v regiji bolečine, kot v nebolečih regijah. V nadaljevanju so predstavljene štiri vaje za stimulacijo struktur, ki podpirajo in razbremenjujejo križ.
Ali ste se kdaj znašli v stresni situaciji, zaradi katere ste kar izgubili apetit? Ste se počutili tako žalostni, razdraženi, jezni, tesnobni ali na trnih, da je bila hrana zadnje, na kar bi pomislili? Ali pa se vam je zgodilo ravno obratno in ste »pojedli svoja čustva«? Ste imeli kdaj »metuljčke v trebuhu«? Zagotovo poznate katerega od teh občutkov, ki predstavljajo popolnoma naravno človeško izkušnjo. Naša čustva in občutki, ki jih doživljamo v možganih, so namreč tesno povezani s številnimi fiziološkimi procesi, ki potekajo v telesu. To pa vključuje tudi občutek žeje in lakote ter procese, ki sodelujejo pri prebavi (izločanje hormonov, krčenje želodčnih mišic, …).
Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.