Vrat je treba obravnavati kot celoto

Vrat je treba obravnavati kot celoto

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Vratne hrbtenice ne smemo obravnavati izolirano, saj je del sistema! Pogostnost težav z vratno hrbtenico je pogojena z več vzroki:

  • anatomsko zgradbo,
  • funkcijo in
  • s pogostimi prisilnimi držami vratu na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.

Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture, kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine in možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600-krat na uro, zato ne čudi, da imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba, opozarjati pa moramo na:

  • prisilne drže (pravilno sedenje, stoja, dviganje bremen) in
  • ergonomske izboljšave na delovnem mestu in pri vsakodnevnih opravilih (stol z nastavljivo višino sedeža, položaj računalnika na delovni mizi).

Dolgoročno so najboljša »ovratnica« krepke vratne mišice, ki jih razvijamo z rednimi vajami. Vaje moramo izvajati tudi v fazi brez večjih težav. Pozanimajte se, katere vaje stimulirajo vagus, kako ga z vajami za vrat namestite in izboljšajte svoje razpoloženje in počutje.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Osnovna izhodišča

Kako uporabljamo glavo in vrat čez dan:

  • Kompleksen sistem, ki se premakne več kot 600-krat na uro.
  • Vedno ko premaknemo vrat, uravnovešamo 4–6 kg glavo na zelo majhni površini atlasa.
  • Vrat služi posebnim senzornim organom glave: očem, jeziku, sluhu in vonju.
  • Vrat je intimno povezan z izražanjem naših čustev.
  • Vrat premikamo glede na namene, ki nam jih posredujejo čutni organi: vrat premaknemo, da poduhamo cvetlice, kavo, da prečkamo cesto (pogledamo levo in desno ipd.
  • Obstajajo trije stebri senzomotorične kontrole vratu: propriocepcija, okulomotorna kontrola (kontrola gibanja oči) in posturalna stabilnost.
    Vzroka za senzomotorično okvaro, kot je omotica, sta lahko disfunkcija vratne arterije ali celo stranski učinek zdravil.
  • Ljudje z bolečinami v vratu bodo imeli senzomotorične motnje.
  • Ob stoji na eni nogi dobimo pri zdravih ljudeh 10% aktivnost vratnih iztegovalk, pri ljudeh z bolečinami v vratu pa dobimo 50% aktivnost vratnih iztegovalk, kar utruja vrat in povečuje kompresijo na vratno hrbtenico.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Več o izdelku

Zato je pomembno, da v primeru nelagodja, bolečin in neprijetnosti v vratni hrbtenici poskrbite za celoten vratni sistem, kar vključuje stabilnost in nadzor. Poleg vaj za vrat dodajte tudi vaje za oči in jezik, hkrati pa ne izpustite celotnega telesa. Vrat je kompleksen sistem in prav je, da ga tako tudi obravnavamo.

Za vas smo pripravili brezplačne vaje za vratno hrbtenico, da boste zdravi, močni in predvsem brez bolečin. Najdete jih na tej povezavi.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Internetna apneja
  • Splošno

Internetna apneja

Zadrževanje diha, ki se spontano pojavi ob doživljanju bolečine ali neprijetnosti, postaja v sodobni družbi čedalje bolj pogost vzorec dihanja. Odsotnost diha ali apneja je način dihanja, ki ga postopoma vnašamo tudi v spanje, zaradi česar je regeneracija čez noč nemogoča, zbujamo pa se nenaspani, zlovoljni in z občutkom okorelosti. Zadrževanja diha in s tem zmanjšana ventilacija namreč vpliva na delo celic in povečuje vnetja znotraj telesa. Pretirana napetost ter spazmi gladkega mišičevja povsod po telesu se lahko izrazijo med drugim v slabšem delovanju črevesja, vazokonstrikciji, visokem krvnem tlaku, zadrževanju vode v telesu, glavobolu, mišičnih krčih, depresivnosti ter motnjah v delovanju živčnega sistema.
Bolečine v kolku
  • Rehabilitacija, Bolečine, Anatomija

Bolečine v kolku

Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
nitkanje_zivcev-petielement_opt
  • Rehabilitacija, Patologije, Bolečine

Raztezanje živcev za lajšanje bolečine, mravljinčenja in pekočih občutkov

Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
This field is hidden when viewing the form
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.