Kako se znebiti bolečine v vratu

Kako se znebiti bolečine v vratu

Bolečine in poškodbe v vratnem delu hrbtenice so dandanes zelo pogoste. Največkrat se pojavlja v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, velikem obsegu ponavljajočih in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in ergonomsko neustreznem delovnem okolju. Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v kolikor sami izvajate naslednje vaje, le-te uvajate postopoma v vaš vsakdanjik, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno provocirajo simptome.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Rehabilitacija, Patologije, Poškodbe, Bolečine
1 marca, 2021

Vratna hrbtenica je sestavljena iz 7 vretenc, ki jih povezujejo medvretenčne ploščice, z izjemo prvega (atlas) in drugega (axis) ter prvega in zatilnice. Povezujejo jih tudi fasetni sklepi, ki so pravi sklepi, ki se nahajajo na zadnji strani vretenc. Na vsakem vretencu imamo 4 fasetne sklepe, dva na vsaki strani, zgoraj in spodaj. Vrat ima tudi pomembno proprioceptivno funkcijo. Z vidika vadbe in terapije so predvsem pomembne mišice, ki jih imenujemo multifidusi in so bogato oživčeni z mehanoreceptorji.

Funkcija medvretenčnih ploščic je predvsem enakomerno prerazporejanje sil med vretenci ob različnih gibih. Z leti fiziološko izgubi delež vode in s tem debelino, kar posledično prenese silo na ostale strukture – fasetne sklepe – in zoži izstopišča živcev, kar lahko vodi v utesnitve. Pogosto je obraba medvretenčnih ploščic in ostalih struktur v vratni hrbtenici neenakomerna, kar pomeni, da bodo med gibanjem največkrat del izpadle funkcije morala nadomeščati sosednja vretenca, lahko pa tudi oddaljeni telesni segment.

Največkrat se bolečine v vratu pojavljajo v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, ob velikem obsegu ponavljajočih se in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in v ergonomsko neustreznem delovnem okolju. V kroničnih epizodah se pojavljajo tudi strukturne spremembe vratne hrbtenice (hernija, spondiloliza, stenoza v vratnem predelu …), kar lahko vodi v prekomerno vratno krivino (lordozo) in skoliozo. Akutno se bolečina v vratu pojavi tudi po padcih, prometnih nesrečah (nihajna poškodba), zobozdravstvenih posegih, operativnih posegih, ko si ‘zaležimo vrat’ in pri dehidraciji. V večini primerov gre za poškodbe in preobremenitve mehkih tkiv (mišic, ligamentov, sklepnih ovojnic, malih sklepov), redkeje pa gre za simptom, zaradi katerega je obvezen pregled pri zdravniku.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Samopomoč

Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v primeru samostojne izvedbe naslednjih vaj le-te v svoj vsakdanjik uvajate postopoma, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno povzročajo simptome.

Aktivacija globokih stabilizatorjev vratu:

  • Lezite na hrbet, kolena in kolki naj bodo pokrčeni, stopala na tleh. Pod glavo si podložite vzglavnik primerne debeline.
  • Izvedite majhen gib kimanja. Predstavljanje si, da se skušate podaljšati preko vrha glave in hkrati pogledati svoja stopala. Glava ostane v stiku z vzglavnikom.
  • Zadržite 5 sekund in popustite.
  • Ponovite 2. in 3. korak petkrat ter postopoma povečujte ponovitve in čas.

Sproščanje trapezov z žogico:

  • Lezite na hrbet ali pa se postavite ob steno.
  • Prislonite žogico na mišično maso zgornjega ramenskega obroča, ob vratu.
  • Pomikajte se po mišici in iščite bolj občutljive predele.
  • Počasi povečujte pritisk. Bolečina v mišici zaradi pritiska naj ne bo nevzdržna.
  • Statično ohranjajte pritisk 1 do 3 minute.
  • Ponovite na nasprotni strani.

Sproščanje subokcipitalnih mišic:

  • Usedite se na stol in glavo naslonite v dlan ene roke.
  • Roka naj prevzame težo glave.
  • Prosto roko položite tik pod zatilnico, rahlo vstran, in nežno krožite z rahlim pritiskom. Na bolj občutljivih točkah se lahko ustavite in 20 sekund držite rahel pritisk.
  • Ponovite po potrebi.

V kolikor vam katerakoli od vaj izzove akutno bolečino, mravljinčenje, glavobol, slabost ali druge negativne simptome, vam svetujemo, da prenehajte z izvajanjem vaje in poiščete pomoč zdravnika ali drugega kompetentnega zdravstvenega osebja.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Iz zgoraj omenjenih primerov vidimo, da vse bolečine v vratu niso enake in posledično zahtevajo različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz posledic sodobnega načina življenja, saj preveč časa preživimo v neugodni telesni drži in telesni neaktivnosti. Psihični stres nam še dodatno potencira težave, včasih pa nam primanjkuje tudi hoje z bosimi nogami.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali. 

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Živec klatež, kot se še drugače imenuje živec vagus, nosi to ime zaradi svoje široke razvejanosti po človeškem telesu. Pri tem doseže številne notranje organe, mišice in sisteme organizma in ima pri njihovem delovanju izjemno pomembno vlogo. Vagus je del živčnega sistema, ki vpliva na prebavo, krvni tlak, imunski sistem, endokrini sistem, apetit in celo čustvovanje, zato je povezan z mnogimi duševnimi, nevrološkimi, srčno-žilnimi in vnetnimi stanji. Kljub temu večina ljudi ne pozna njegove ključne funkcije pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Če ste med njimi tudi vi, je ta strokovni članek kot nalašč za vas.
Dihanje je gibanje in je vitalno za preživetje, zmanjševanje vnetnih procesov, uravnavanje stresa, dobre prebave in nasploh zdravja ter ustreznega počutje. Življenjski slog, starost bolezenskih procesi, čustvena stanja, dolgotrajen obremenitve in sprememba drže vplivajo na dihalni vzorec. Položaj glave, vratne in prsne hrbtenice pa vpliva na aktivnost dihalnih mišic. Namestitev glave nad prsnim košem lahko izboljša dihalni vzorec, medtem ko lahko položaj glave naprej zmanjša kvaliteto dihanja.
Dolgi in naporni dnevi se lahko nemalokrat poznajo po utrujenih in bolečih nogah ter stopalih. Bolečine v nogah navadno odpravi počitek, ni pa nujno. Boleče noge so ena pogostejših težav odraslih in lahko vodijo v omejitve hoje, vsakdanjih opravil in aktivnosti, predvsem pa so bolečine v nogah moteče, kadar so prisotne tudi med mirovanjem. Ste v zadnjem času kdaj občutili bolečino v nogah in se vprašali po vzroku njenega nastanka?
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
This field is hidden when viewing the form
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.