Preko vida od jutra do večera sprejmemo kar 80 % informacij iz okolja, zato ne gre pozabiti, da je potrebno za oči tudi ustrezno skrbeti. Izboljšanje vida vpliva na izboljšanje skoraj vseh gibalnih sposobnosti, predvsem pa ravnotežja, zato bi morale biti vaje za izboljšanje vizualnega sistema del vsakega vadbenega programa.
Oči – energijsko potraten občutljiv organ Preberi več »
Vnetje je odziv imunskega sistema na vnetne agense, ki bi utegnili telo poškodovati, kot so patogeni organizmi, dražeče snovi, odmrle celice, sevanje, alergeni. Vnetni odziv odstrani škodljive dražljaje, da lahko zatem steče proces zdravljenja.
Vnetje – tihi ubijalec ali osnova življenja? Preberi več »
Mnoge ženske se soočajo s predmenstrualnimi sindromi in bolečo menstruacijo, ki ju spremljajo bolečine v križu, mišicah, sklepih, trebušni krči, občutljivost, napetost, bolečina v medenici in včasih tudi v bokih. Zmanjšana elastičnost fascije, v kombinaciji s povečanim zadrževanjem vode zaradi estrogena ob pričetku menstrualnega ciklusa, onemogoča optimalno uravnavanje pritiskov znotraj telesa. Bolj je tkivo napeto in togo, večja je verjetnost bolečine.
Boleča menstruacija Preberi več »
Mišica obračalka glave se nahaja na površini vratu. Gre za parno mišico, ki na vsaki strani povezuje glavo s trupom in je odgovorna za dvig glave z blazine. Ponavljajoče, dolgotrajne obremenitve lahko vodijo v kronično napetost mišice, utesnitev živčnih struktur in posledično številne telesne simptome, vključno z glavobolom. Da bi zmanjšali zgoraj naštete simptome je pomembo, da dolgotrajne obremenitve redno prekinjamo s kratkimi gibalnimi odmori, s samomasažo ohranjamo prožnost in dobro prekrvavljenost tkiva ter z redno vadbo posrbimo za močne in gibčne mišice ramen, rok in hrbtenice, ki bodo podprle zgornji del telesa.
Napete mišice vratu povzročajo glavobol Preberi več »
Mišice medeničnega dna se nahajajo na dnu medenice. Potekajo od sramnice do trtice, se pripenjajo iz ene na drugo sedno kost in tako zapirajo medenični izhod. Preko vezivnega tkiva se povezujejo z mišicami trebušne stene, kolki pa tudi dihalnimi mišicami in celo čeljustnim sklepom ter stopali. Njihova večplastnost preprečuje inkontinenco, zagotavlja podporo organom medenice in trebušne votline, pomaga pri vzpostavljanju znotraj trebušnega pritiska ter podpori hrbtenice, medenice in kolkov. Zato je ohranjanje zdravja mišic medeničnega dna pomembno za obvladovanje bolečin in dobro počutje.
Zakaj močne mišice medeničnega dna niso dovolj? Preberi več »
Skrivnost se skriva v dihanju. Glavna dihalna mišica je prepona. Vendar prepona ni pomembna samo za dihanje kot primarnega pomena. Zaradi gravitacije je pomembna usklajenost notranje enote, kar se uskladi izključno z ustreznim dihanjem. Živec Vagus pa potrebuje ustrezen dihalni vzorec, za optimalno napetost in funkcijo. Simptomi novodobnega življenjskega sloga zaradi pomanjkanja gibanja in premalo ljubezni (neustrezne obravnave) do sebe, so vir neštetih motenih funkcij telesa. Zato poskrbite zase s ponavljanjem optimalnega diha.
Ljubezen do sebe se začne z dihanjem Preberi več »
Signali, ki jih srce neprestano pošilja v možgane, vplivajo na delovanje višjih možganskih centrov, ki sodelujejo pri zaznavanju, kogniciji in čustveni predelavi. Informacije, ki se nanašajo na čustveno stanje, se po telesu posredujejo tudi prek elektromagnetnega polja srca. Ritmični vzorec srčnega utripa se bistveno spremeni, ko doživljamo različna čustva. Negativna čustva so povezana z motečim, neurejenim, neusklajenim vzorcem srčnega ritma, nasprotno so pozitivna čustva povezana z gladkim, urejenim, skladnim vzorcem ritmične aktivnosti srca. Najpreprostejši način spodbujanja enakomernega ritmičnega vzorca bitja srca, ki je pomembno z vidika zagotavljanja homeostaze notranjega organizma, je sproščeno preponsko dihanje.
Kako dihanje vpliva na srce Preberi več »
Vsako telo ima svojo zgodbo, pravzaprav dve. Prva je biografska, ki je vezana na odraščanje in kako sprejemljivost življenja oblikuje naše telo, pri evoluciji pa gre za dolgotrajno zaporedje dogodkov, ki so milijone let iz generacije v generacijo spreminjalo telesa prednikov in posledično prilagajala telesa. Poleg biološke evolucije, ki je naključna, pa ne smemo zanemariti tudi kulturne evolucije, ki je usmerjeno in namensko radikalno spremenila telesa. Presoja o tem zakaj pademo iz ravnovesja, zakaj kompenziramo in nenazadnje zbolimo, je ključna za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Evolucija in sodobne težave Preberi več »
Napetost povzroča utesnitve, kar zmanjša dotok kisika do tkiva. Tipi tekočin v našem telesu so kri, limfa, tkivna tekočina, možgansko-hrbtna tekočina, voda v intersticiju, želodčna kislina in slina. Postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih problemov. Za izboljšanje pretakanja je potrebno zmanjšati ali odpraviti nenehen stres.
Vpliv napetosti na tkiva Preberi več »
