Položaj glave vpliva na dihanje

Položaj glave vpliva na dihanje

Dihanje je gibanje in je vitalno za preživetje, zmanjševanje vnetnih procesov, uravnavanje stresa, dobre prebave in nasploh zdravja ter ustreznega počutje. Življenjski slog, starost bolezenskih procesi, čustvena stanja, dolgotrajen obremenitve in sprememba drže vplivajo na dihalni vzorec. Položaj glave, vratne in prsne hrbtenice pa vpliva na aktivnost dihalnih mišic. Namestitev glave nad prsnim košem lahko izboljša dihalni vzorec, medtem ko lahko položaj glave naprej zmanjša kvaliteto dihanja.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Dihalni sistem
1 marca, 2021

Položaj glave, vratne in prsne hrbtenice vpliva na aktivnost dihalnih mišic. Namestitev glave nad prsnim košem lahko izboljša dihalni vzorec, medtem ko lahko položaj glave naprej zmanjša kakovost dihanja. Način uporabe sodobne tehnologije vpliva na naše telo. Tipična drža za računalnikom z naprej pomaknjeno glavo in dolgotrajna uporaba komunikacijskih naprav, kot so ročne naprave, obremenjuje površinske vratne in ramenske mišice, slabi globoke vratne stabilizatorje, spreminja gibljivost in moč diagrame, vodi v pojav vratne grbe ter povzroča kaskado slabe drže navzdol po telesu.

Da bi prekinili negativne učinke dolgotrajnih obremenitev, povezanih z uporabo sodobne tehnologije, je potrebno poskrbeti za 2 stvari:

  • redne in
  • kratke gibalne odmore.

Telo je prilagodljivo in hvaležno, zato ne potrebuje veliko. Že do sekundna prekinitev sedenja vsakih 50 minut je lahko zelo učinkovita metoda premagovanja in obvladovanja bolečin v hrbtenici.

Vsake 2 do 3 ure si privoščite nekoliko daljši, 5–10 minutni gibalni odmor, ki bo poskrbel za prekrvitev notranjih organov, prehrano medvretenčnih ploščic, aktivacijo mišic in razbremenitev pasivnih struktur. Navdih in ideje za kratek gibalni odmor lahko brezplačno najdete v tem prispevku.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Včasih smo menili, da ima raztezanje pred in po vadbi kup pozitivnih učinkov, vključno s preventivo pred poškodbami, vendar novodobne študije prinašajo zanimiva spoznanja o vplivu raztezanja na telo. Izsledki študij razkrivajo, da raztezanje pred ali po vadbi nima omembe vrednih učinkov. Celo nasprotno, študije s področja vadbe in rehabilitacije poročajo, da je raztezanje, bolj natančno pasivno raztezanje, bližnjica, ki vodi do poškodb. Debata o pasivnem raztezanju postaja vse bolj vroča, saj postavlja pod vprašaj večgeneracijsko prakso številnih rekreativnih športnikov in športnih panog, kot so ples, gimnastika, umetnostno drsanje in podobno.
Bolečina v križu oziroma ledvenem predelu, je definirana kot nelagodje, bolečina v mirovanju ali med gibanjem, občutek prekomerne napetosti mišic, ki je locirana pod 12. rebrom in nad veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Mišičnoskeletne težave rehabilitiramo s pomočjo posturalnih, korekturnih vaj, odpravo mišičnih neravnovesji in korekcijo ostalih biomehničnih deficitov, s katerimi dosežemo boljšo statično in dinamično kontrolo sistema, tako v regiji bolečine, kot v nebolečih regijah. V nadaljevanju so predstavljene štiri vaje za stimulacijo struktur, ki podpirajo in razbremenjujejo križ.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.