kolcni-sklep-webinar-peti-element

Kronična bolečina: migrena, artritis, fibromialgija

Telo uporablja bolečino kot opozorilni signal, s katerim nam sporoča, da je v telesu nekaj narobe. Pojavlja se v različnih časovnih intervalih in variira od blage do zelo močne bolečine, ki se lahko med drugim čuti kot zbadanje, ščipanje, okorelost, špikanje ali pekočina. Najlažji način, da omogočimo telesnim sistemom pravilno funkcioniranje in s tem zmanjšamo bolečino je zagotovo dihanje.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Patologije, Nenalezljive kronične bolezni, Bolečine
1 marca, 2021

Kronična bolečina - kako jo prepoznati in zdraviti

Vsak človek se je v svojem življenju že kdaj srečal s fizično bolečino. Telo uporablja bolečino kot opozorilni signal, s katerim nam sporoča, da je v njem nekaj narobe. Kronična bolečina je definirana kot vsaka ponavljajoča se bolečina, ki traja od tri do šest mesecev oz. dlje. Sprožitelj tovrstne bolečine je po navadi neke vrste poškodba ali določeno zdravstveno stanje, ki po določenem času začne vplivati na kakovost našega vsakdanjika. Med glavne krivce za razvoj kronične bolečine večinoma uvrščamo pretekle operacije ali poškodbe, težave s hrbtenico, migrene, artritis, poškodbe živcev, razna vnetja ter fibromialgijo (zunajsklepni revmatizem, ki povzroča bolečine v celotnem telesu).

Kronična bolečina se lahko pojavlja v različnih časovnih intervalih in variira od blage do zelo močne bolečine, ki se lahko med drugim čuti kot zbadanje, ščipanje, okorelost ali pekočina. Poleg naštetega pa se lahko simptomi kažejo tudi kot stalna utrujenost, spremenljiva volja, pomanjkanje apetita in energije ter težave s spanjem.

Zelo zanimivo in pomembno je dejstvo, da nam živčni sistem v primeru bolečine pošilja signale preko senzorjev za bolečino (nociceptorjev). Električni impulz potuje do možganov, kar sproži, da zaznamo bolečino. Po navadi se impulzi končajo, ko telo bolečino razreši (v primeru ureznine ali podobne poškodbe), pri kronični bolečini pa telo ne neha pošiljati signalov, tudi ko je ta že razrešena. To pomeni, da je težava zelo kompleksna in se je moramo lotiti celostno.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Kje poiskati pomoč

Po navadi se v primeru dolgotrajne bolečine obrnemo na osebnega zdravnika ali drugega specialista. V primeru, da se po njegovi intervenciji stanje ne izboljša, lahko poiščemo pomoč fizioterapevta ali specialista za gibanje. Hitro posredovanje v obliki injekcije po navadi zaleže samo za kratek čas, v resnici pa nas bolečina opozarja, da je potrebna celostna sprememba življenjskega sloga. Za to ni potrebno veliko, saj lahko začnemo z majhnimi spremembami, ki jih vnašamo v dnevno rutino, kot so jutranje raztezanje, večkratno vstajanje s stola med sedečim (statičnim) delom, krajši sprehodi (do 20 minut) ter redna telovadba.

Najlažji način, da telesnim sistemom omogočimo pravilno delovanje in s tem zmanjšamo bolečino, je zagotovo dihanje. Ob statičnih držah, ki jih zavzemamo večino dneva med delavnikom, onemogočamo telesu zadosten vnos kisika v celice. S tem ustvarjamo toksično okolje, ki je primerno za hitrejši razvoj vnetnih procesov, poleg tega pa z nepravilno razporejenim pritiskom v trebušni votlini ustvarjamo kompresijo na notranje organe ter hrbtenico. Spodaj je opisan postopek pravilnega dihanja, ki vam bo omogočil, da bodo tudi vaši globoki stabilizatorji hrbtenice, v sodelovanju s površinskimi mišicami, ki so pogosto zakrčene zaradi nepravilne drže, optimalno aktivni.

Pravilen in optimalni dihalni vzorec

Vdihujte skozi nos in izdihujte skozi rahlo priprta usta, če je to mogoče. Ob vdihu bodite pozorni na to, da se enakomerno dviguje celotna trebušna stena od sramnice pa vse do prsnice. Najlažje je položiti roke pod popek in začutiti premikanje trebušne stene ob vdihu, kar nakazuje, da glavna dihalna mišica – trebušna prepona – dobro deluje.

Za optimalno aktivnost trupa morajo pri vdihu sodelovati tudi medrebrne (interkostalne) mišice. Za spodbudo njihovega delovanja položite dlani na spodnjih šest reber ob strani in začutite, kako se rebra ob vdihu širijo vstran (lateralno). Pomagalo bo, če boste z dlanmi ali s pripomočkom, kot je elastika, ustvarili upor in s tem spodbudili stransko razpiranje reber. Zgornja rebra naj bi se samodejno nežno dvigala z rameni vred, vendar tukaj ne bi smelo biti prevelike aktivnosti mišic, saj so prsne in vratne mišice za dihanje sekundarnega pomena. Potipajte še hrbtno stran spodnjih reber in začutite razpiranje le-teh pod prsti.

Ob izdihu bodite pozorni, da ne potiskate trebuha ven, saj mora uplahniti. Rebra naj bi se zapirala skupaj, prsni koš pa naj bi skupaj z rameni nežno padal proti podlagi.

Premikanje reber in mehkih tkiv, ki jih obdajajo, je pomembno, saj kaže na odsotnost adhezij in gladko drsenje mišičnih ter fascialnih vlaken, kar je izjemnega pomena za prenos sil iz trupa v okončine.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Raztezne vaje za pridobivanje gibljivosti hrbtenice

Spodaj navedene vaje lahko izvajate vsak dan zjutraj in zvečer, vendar bodite previdni, da v primeru bolečine zmanjšate obseg giba. Vaje, ki pomagajo ohranjati gibljivost hrbtenice, omogočajo tudi okoliškim mišicam, predvsem trebušnim in hrbtnim, da ohranjajo enako gibljivost in natezno moč ter s tem omogočajo, da hrbtenica deluje optimalno, brez nepotrebnih kompresij zaradi mišične zakrčenosti. Kombinirajte spodnje vaje s treningom za stabilnost in moč, da boste telesu dali vse, kar potrebuje za dobro delovanje.

1. Vaja: Lateralni odklon ali stranski odklon hrbtenice (desno/levo)

Za desni odklon desno roko ob izdihu položimo na trebušno steno, medtem ko levo roko dvignemo proti nebu in odklonimo hrbtenico v desno. Glava sledi gibanju v desno (pogled ostane usmerjen naprej), medtem ko prsni koš potisnemo v nasprotno, levo stran (zaradi želje po dodatnem raztezanju leve in krepitvi desne strani trupa hkrati). Medenico ohranjamo statično na tleh in za oporo uporabimo obe stopali. Ob vdihu se vrnemo v začetno poravnavo, sedemo na sedne kosti ter sprostimo dih v trebuh.

Za levi odklon levo roko ob izdihu položimo na trebušno steno, medtem ko desno roko dvignemo proti nebu in odklonimo hrbtenico v levo. Glava sledi gibanju v levo, medtem ko prsni koš potisnemo v nasprotno, desno stran. Medenico ohranjamo statično na tleh in za oporo uporabimo obe stopali. Ob vdihu se vrnemo v začetno poravnavo, sedemo na sedne kosti ter sprostimo dih v trebuh.

OPOZORILO
Gibanje se izvede najprej iz prsnega koša in zatem iz hrbtenice (in ne iz vratu, glave ali medenice). Vajo vodijo stranske trebušne in hrbtne mišice, medenice pa med odklonom ne premikamo. V primeru bolečin v ledveni hrbtenici je potrebno zmanjšati obseg giba in se osredotočiti bolj na gibanje v diagonalo navzgor (ne odklon proti tlom). Poleg tega je treba napeti mišice trupa in zadnjice (za razbremenitev) oziroma se posvetovati s svojim inštruktorjem. V primeru bolečin v vratni hrbtenici je potrebno zavzeti položaj podbradka in zmanjšati obseg gibanja oziroma se posvetovati s svojim inštruktorjem.

2. Vaja: Obrat, spirala ali zasuk (desno/levo)

Ob spirali v desno leva roka ob izdihu potuje proti levemu kolenu, medtem ko desno dlan položimo na boke in poravnano hrbtenico obrnemo v desno, pri čemer pogled sledi obratu. Gib vodi prsnica, medtem ko obe nogi aktivno potisnemo v podlago ter levo koleno nežno potisnemo naprej (za dodatno pomoč pri obratu spodnjega dela hrbtenice). Ob vdihu se vrnemo v začetno poravnavo, roki položimo na stegna in sedemo na sedne kosti. Ob spirali v levo desna roka ob izdihu potuje proti desnemu kolenu, medtem ko levo dlan položimo na boke in poravnano hrbtenico obrnemo v levo, pri čemer pogled sledi obratu. Gib vodi prsnica, medtem ko obe nogi aktivno potisnemo v podlago ter desno koleno nežno potisnemo naprej. Ob vdihu se vrnemo v začetno poravnavo, sedemo na sedne kosti ter sprostimo dih v trebuh.

OPOZORILO
Gibanje se dogaja iz prsne hrbtenice, medtem ko ji pogled in ostalo zgolj sledi. Pomembno je, da med spiralo hrbtenice vse čas mislimo na to, kako se podaljšujemo navzgor, in v primeru bolečin v ledveni hrbtenici zmanjšamo količino zasuka, dodatno napnemo mišice trupa in zadnjice (za razbremenitev) oziroma se posvetujemo s svojim inštruktorjem. V primeru bolečin v vratni hrbtenici je potrebno zavzeti položaj podbradka in zmanjšati obseg gibanja oziroma se posvetovati s svojim inštruktorjem.

Kronična bolečina ni končna

Pomembno je, da ne bežimo stran od bolečine, temveč jo sprejmemo kot dobronamerno učiteljico, ki nam bo osvetlila pot do boljšega razumevanja in ravnanja z lastnim telesom. Ker se včasih na poti zgodi, da upadeta motivacija in energija za nadaljevanje, vas vabimo, da se izobražujete z nami pod vodstvom specializiranih inštruktorjev, kineziologov in fizioterapevtov. Naša vizija je, da vas dolgoročno popeljemo stran od bolečine, v aktiven in zdrav življenjski slog.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Vsako telo ima svojo zgodbo, pravzaprav dve. Prva je biografska, ki je vezana na odraščanje in kako sprejemljivost življenja oblikuje naše telo, pri evoluciji pa gre za dolgotrajno zaporedje dogodkov, ki so milijone let iz generacije v generacijo spreminjalo telesa prednikov in posledično prilagajala telesa. Poleg biološke evolucije, ki je naključna, pa ne smemo zanemariti tudi kulturne evolucije, ki je usmerjeno in namensko radikalno spremenila telesa. Presoja o tem zakaj pademo iz ravnovesja, zakaj kompenziramo in nenazadnje zbolimo, je ključna za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Že dolga leta verjamemo, da je pred operativnimi posegi vredno preizkusiti konservativno zdravljenje, ki poteka preko manualne terapije in gibanja. Pred posegom v telo je torej smiselno omogočiti telesu lastno reabsorbcijo, dovoliti fiziologiji učinek in vrniti zaupanje v telo do te mere, da vključi način samozdravljenja. Zato celostna obravnava terja poleg vaj, razbremenitve in sproščanja tkiva, tudi vračanje zaupanja v telo. Obvezen stranski učinek vsake poškodbe je potrpežljivost, zaupanje tako v proces kot sebe in rednost pri izvajanju določenih vaj. Brez ustreznega pristopa je namreč lahko prehitro preveč in potek samozdravljenja je lahko zavrt.
Mnoge ženske se soočajo s predmenstrualnimi sindromi in bolečo menstruacijo, ki ju spremljajo bolečine v križu, mišicah, sklepih, trebušni krči, občutljivost, napetost, bolečina v medenici in včasih tudi v bokih. Zmanjšana elastičnost fascije, v kombinaciji s povečanim zadrževanjem vode zaradi estrogena ob pričetku menstrualnega ciklusa, onemogoča optimalno uravnavanje pritiskov znotraj telesa. Bolj je tkivo napeto in togo, večja je verjetnost bolečine.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.