75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
vagus-prvi-webinar-peti-element

Dvanajst načinov za sprostitev živca vagus

Živec vagus ali klatež je najbolj pomemben živec za katerega najverjetneje sploh niste vedeli, da ga imate. Je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki povezujejo možgansko deblo s srcem, pljuči in črevom. Razveja se tudi do te stopnje, da se dotika in vzajemno deluje z jetri, vranico, žolčnikom, uretrom, ženskimi razmnoževalnimi organi, vratom, ušesi, jezikom in ledvicami. Brez živca klatež ne bi bilo mogoče ohraniti ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Vagus se od drugih razlikuje po tem, da vse, kar se zgodi znotraj tega živca, ne ostane tam. 10. možganski živec je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken. Napaja naš avtonomni živčni sistem – parasimpatični živčni sistem – in nadzira tako nezavedne telesne funkcije kot tudi vse ostalo, od ohranjanja nenehnega bitja srca in prebave do dihanja in znojenja. Pomaga uravnati tudi krvni tlak in raven krvnega sladkorja, spodbuja splošno delovanje ledvic, pripomore k sproščanju žolča in testosterona. Stimulira tudi izločanje sline, sodeluje pri nadzorovanju okusa in sproščanju solz ter igra pomembno vlogo pri vprašanjih plodnosti in orgazmov pri ženskah.

Brez živca klateža ne bi bilo mogoče vzdrževati ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa. Vsebuje vlakna, ki z živci oskrbujejo vse naše notranje organe. Upravljanje in obdelovanje čustev se godi skozi klateški živec med srcem, možgani in črevom, kar botruje temu, da imamo močan odziv v tem predelu, kadar pride do izrazitih duševnih in čustvenih stanj. Nepravilno delovanje tega živca lahko vodi v širok nabor težav, vključno z debelostjo, bradikardijo (nenavadno počasno bitje srca), težavami s požiranjem, nastankom gastrointestinalnih bolezni, izgubo zavesti, duševnimi motnjami, deficitom vitamina B12, kroničnim vnetjem, oteženim kašljem in kapjo.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Kaj stimulira živec Vagus

Izsledki raziskav dokazujejo, da stimuliranje klateškega živca izboljšuje naslednja stanja:

  • tesnobo in pretirano telesno napetost,
  • bolezni srca,
  • tinitus ali šumenje v ušesu,
  • prekomerno telesno težo,
  • odvisnost od alkohola in drugih substanc,
  • migrene in trdovratne glavobole,
  • celo Alzheimerjevo bolezen,
  • povečano permeabilnost (prepustnost) črevesja in preobčutljivost na prehrano,
  • nihanje razpoloženja,
  • raka in
  • nešteto ostalih zdravstvenih problematik.

Bližji pogled na super živec

Klateški živec je najdaljši izmed dvanajstih parov živcev, ki izvirajo pretežno iz možganskega debla (vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov). Večji je edino živčni sistem hrbtenice. Okoli osemdeset odstotkov njegovih živčnih vlaken – ali štiri od njegovih petih poti – prenaša informacije iz telesa v možgane. Peta pot namreč poteka v nasprotni smeri, saj prenaša informacije iz možganov v druge dele telesa. Klateški živec je zasidran v možganskem deblu in potuje skozi vrat ter v prsni koš, kjer se razdeli v desnega in levega. Vsaka od teh poti je sestavljena iz več deset tisoč živčnih vlaken, ki se razvejajo v srce, pljuča, želodec, trebušno slinavko in skoraj vsak drug organ v trebušnem predelu. Klateški živec uporablja živčni prenašalec, imenovan acetilholin, ki spodbuja krčenje mišic v parasimpatičnem živčnem sistemu. Živčni prenašalec je kot kemijski oddajnik, ki se sprošča na koncu živčnih vlaken in omogoča, da se signali premikajo od točke do točke in stimulirajo različne organe.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Ponazoritev s primerom

Slednje naj ponazorimo s sledečim primerom. Če se naši možgani ne bi mogli sporazumevati z našo diafragmo (trebušno prepono) preko sproščanja acetilholina iz živca klatež, bi prenehali dihati. Nekatere snovi, kot sta botoks in živo srebro (težka kovina), lahko vplivajo na proizvodnjo acetilholina. Raziskave o delovanju in naravi botoksa so pokazale, da lahko slednji ustavi delovanje klateškega živca, kar povzroči težave. Živo srebro pa preprečuje delovanje acetilholina. Ko se živo srebro pritrdi na specifičen protein v receptorjih srčne mišice, slednji ne morejo več prejemati električnih impulzov klateškega živca, ki so nujno potrebni za krčenje. Temu navadno sledijo kardiovaskularne težave. Na proizvodnjo acetilholina lahko vpliva tudi živo srebro, ki se uporablja pri zobnih polnilih, zgolj nekaj milimetrov stran od možganov, kot tudi tri tisoč ton živega srebra, ki se ga izloča v atmosfero. Cepiva, ki so polna živega srebra, lahko nosijo del odgovornosti za s klateškim živcem povezani avtizmu pri otrocih.

Teoretično vse, kar pomaga izboljšati prisotnost in delovanje acetilholina, hkrati pomaga nadzorovati zdravje našega klateškega živca. Za izboljšanje občutljivosti receptorjev acetilholina se priporoča naravne notropike, kot sta huperzin in galantamin. Klateški živec lahko poškodujejo tudi diabetes, alkoholizem, okužbe zgornjega dela dihal ali pa nenamerni prerez živca med operacijo. Pomembno je izpostaviti, da stres lahko povzroči tako vnetje omenjenega živca kot tudi utrujenost in tesnobo. Tudi nekaj tako preprostega, kot je slaba drža, ima lahko negativen vpliv na njegovo delovanje, zato je skrb za držo zelo pomembna! Svojo vlogo pri zdravju klateškega živca naj bi igral tudi način prehranjevanja. Uživanje nezdrave hrane (velike količine maščobe in rafiniranega sladkorja) zmanjšuje njegovo občutljivost, nepravilno delovanje pa lahko povzroči tudi prekomerno pekoča hrana.

Občutek v želodcu

Kadar ljudje rečejo, da čutijo nekaj v želodcu, to ni plod njihove domišljije. Ti občutki so namreč resnični živčni signali, ki usmerjajo večji del naših življenj. To pa zato, ker se enterični živčni sistem, ki upravlja delovanje gastrointestinalnega trakta, sporazumeva z osrednjim živčnim sistemom ravno preko klateškega živca. To je znano kot možgansko-trebušna os. Enteričnemu živčnemu sistemu se včasih pravi tudi drugi možgani ali nadomestni možgani, ki so osredinjeni v našem celiakalnem pleksusu (znan tudi kot solarni pleksus). Enterični živčni sistem ni zmožen zgolj avtonomnega delovanja, temveč vpliva tudi na možgane. Okoli 90 % signalov, ki potujejo vzdolž klateškega živca, ne prihaja od zgoraj, ampak iz enteričnega živčnega sistema. 

Spodbuda z elektriko

Ohranjanje zdravja klateškega živca in črevesja dokazano vpliva na naše duševno zdravje. Nedavna raziskava je pokazala, da nas antibiotiki lahko napravijo celo agresivne, kadar vznemirijo mikrobiotsko ravnovesje v našem črevju. Pomembna raziskava, ki je bila opravljena na Univerzi McMaster v Hamiltonu (Ontario, Kanada), je pokazala, da lahko določeni koristni mikrobi znotraj črevesja preprečujejo nastanek posttravmatske stresne motnje. Probiotiki pa lahko pomagajo vzdrževati signale črevesja in klateškega živca v bolj zdravem stanju. Hkrati lahko spodbudijo tudi delovanje omenjenega živca zaradi njegove povezave s črevesjem in prebavnimi funkcijami. Cink je zato odličen prehranski dodatek za vse, ki trpijo za stresom ali duševnimi motnjami, kar je ravno tako povezano s klateškim živcem.

Dvanajst tehnik za stimulacijo klateškega živca

Ni potrebe, da se klateški živec spodbuja s pretresi. Mogoče ga je oblikovati in okrepiti podobno kot mišico. Predstavljamo nekaj nasvetov, s katerimi lahko občutno izboljšate zdravje in počutje:

  1. Pozitivni družbeni odnosi
    Udeležencem ene izmed raziskav je bilo naloženo, da morajo sočutno razmišljati o drugih, medtem ko so tiho ponavljali pozitivna rekla o prijateljih in družini. Raziskava je pokazala, da so sčasoma dosegli vsesplošno povečanje pozitivnih občutkov, kot so spokojnost, veselje in upanje. Te pozitivne misli o drugih so vodile tako k izboljšanju delovanja klateškega živca kot tudi k boljši oz. večji izoblikovanosti le-tega.
  2. Mraz
    Izpostavljanje telesa mrazu, npr. hladno prhanje ali pomakanje obraza v hladno vodo, dokazano spodbuja delovanje omenjenega živca. Raziskave so pokazale, da takrat, ko se naše telo prilagaja mrazu, naš simpatični sistem (odziv beg ali boj) nazaduje, hkrati pa se poveča stimulacija sistema počitka in prebave (parasimpatični živčni snopi), kar uravnava klateški živec. Kakršenkoli vrsta izpostavljenosti mrazu, vključno s pitjem ledeno mrzle vode, bo povečala aktivacijo oz. delovanje klateškega živca.
  3. Grgranje
    Še eno domače zdravilo za premalo stimuliran klateški živec je redno grgranje vode. Slednje namreč spodbuja mišice ustnega neba, ki jih poganja klateški živec. Pogosto se bodo ljudem, ki izvajajo ta postopek, rahlo zasolzile oči, kar je dober pokazatelj blagodejnega učinka tretmaja. To vpliva tudi na spomin oz. izboljšanje sposobnosti ohranjanja le-tega.
  4. Petje in skandiranje
    Mrmranje in skandiranje, tako kot tudi poskočno in radoživo petje, povečajo variabilnost srčnega ritma na različne načine. V svojem bistvu je petje pravzaprav način spodbujanja klateškega živca, da prične oddajati oz. pošiljati sproščujoče »valove«. Prepevanje na ves glas spodbudi mišice v zadnjem delu grla, da aktivirajo klateški živec. Monotono petje, ki je pogosto v cerkvah, ravno tako poveča variabilnost srčnega ritma in s tem delovanje omenjenega živca. Petje naj bi tudi povečalo raven oksitocina, znanega tudi kot ljubezenski hormon, saj povzroča, da se ljudje počutijo bližje drug drugemu. Sočutna meditacija naj bi vodila v bolj izoblikovan in klen klateški živec.
  5. Masaža
    Klateški živec je mogoče stimulirati tudi preko masaže stopal in vratu vzdolž karotidnega sinusa, ki se nahaja vzdolž karotidnih arterij na obeh straneh vratu. Masaža vratu namreč lahko pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek kapi. Masaža stopal pa lahko pomaga upočasniti utrip srca in krvni pritisk. Masaža globokih tkiv lahko aktivira klateški živec. Te masaže se uporablja tudi z namenom, da se novorojenčkom pomaga pridobiti telesno težo s stimulacijo delovanja črevesja, ki se ga v večji meri spodbudi preko aktivacije klateškega živca.
  6. Smeh
    Veselje in smeh sta naravna spodbujevalca oz. ojačevalca imunskega sistema. Smeh stimulira tudi klateški živec. Raziskave so pokazale, da smeh povečuje variabilnost srčnega utripa v skupinskem okolju. Obstajajo tudi različna poročila o primerih, ko so ljudje omedleli od smeha, kar je najverjetneje posledica prekomerne stimulacije klateškega živca oz. parasimpatičnega sistema. Pri smehu lahko pride tako do omedlelosti kot tudi do uriniranja, kašljanja, goltanja ali premikanja oz. izločanja iztrebkov – k vsemu temu pripomore aktivacija klateškega živca.
  7. Umirjene vadbe
    Umirjene vadbe povečujejo aktivnost klateškega živca in parasimpatičnega sistema. Raziskave so pokazale, da umirjene vadbe povečuje GABO (Gama Amino Butirična Kislina), ki ima vlogo pomirjujočega nevroprenašalca v možganih. Raziskovalci verjamejo, da to počne preko stimulacije »klateških vlaken«, kar poveča aktivnost v parasimpatičnem živčnem sistemu. To je še posebej priročno za vse tiste, ki se borijo s tesnobo ali depresijo.
  8. Umirjeno in počasno dihanje
    Tako srce kot vrat vsebujeta nevrone s sprejemniki, imenovanimi baroreceptorji, ki zaznavajo krvni tlak in prenašajo nevronske signale v možgane. To aktivira klateški živec, ki povezuje srce in povzroči, da se v slednjem zmanjša krvi pritisk in upočasni ritem njegovega bitja. Počasno dihanje s približno enako dolgimi vdihi in izdihi poveča občutljivost baroreceptorjev in aktivacijo klateškega živca. Dihanje s približno 5–6 vdihi/izdihi na minuto pri povprečnemu odraslemu človeku je lahko v veliko pomoč.
  9. Vadba za gibljivost in krepitev
    Vadba za gibljivost in krepitev povečuje količino možganskega rastnega hormona, stimulira delovanje mitohondrijev in pomaga zavirati kognitivno nazadovanje. Hkrati tudi stimulira klateški živec, kar vodi do blagodejnih možganskih in duševnih zdravstvenih učinkov. Zmerna vadba hkrati spodbuja delovanje črevesja, ki ga uravnava prav klateški živec.
  10. Občasni post
    Občasni post Post kot pospešek za klateški živec. Občasno stradanje povečuje aktivacijo klateškega živca. Skozi ta proces se prične proces avtofagije, kar spodbudi delovanje imunskega sistema in poveča sposobnost regeneracije.
  11. Električni impulzi
    Obstajajo proizvodi, ki pošiljajo nežne električne valove skozi levi ušesni kanal z namenom stimulacije klateškega živca, medtem ko to usklajuje z glasbo, ki stimulira sproščanje nevroprenašalcev v možgane, ki proizvajajo sproščujoč občutek skozi telo.
  12. Sproščanje
    Naučiti se ustrezne sprostitve je morda lahko celo prva stvar na seznamu tistih, ki nam pomagajo ohraniti klenost našega klateškega živca. Branje knjige, poslušanje glasbe ali gibanje – za stvari, ki nas veselijo, moramo vedno najti čas, saj lahko le tako ohranimo ravnovesje.

Nedrseče nogavičke na prste (odprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Dejstva in končni predlogi

Glede na zgoraj zapisano lahko povzamemo, da s pravilnim dihanjem, vadbo (redno rekreacijo) in dobrimi odnosi najhitreje pokrijemo kar največji spekter pozitivnih učinkov, potrebnih za stimulacijo živca vagus. Ne pozabite, da je ukvarjanje s sabo edini način, da ohranimo zdravje v sebi in zadovoljstvo tudi v svoji neposredni okolici. Iz zgoraj omenjenih predlogov vidimo, da vse težave z vagusom niso enake in posledično zahtevajo tudi različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz posledic sodobnega načina življenja, saj preveč časa preživimo v neugodni telesni drži in telesni neaktivnosti. Psihični stres nam še dodatno potencira težave, včasih pa nam primanjkuje tudi hoje z bosimi nogami.

Zaradi navdušenja nad učinkovitostjo in celostnim vplivom na telo smo prvi webinar podredili živcu Vagus, kjer predstavljamo vaje in usmeritve potrebne za njegovo stimulacijo. Več informacij si pridobite tukaj

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Glavna komponenta poškodbe je prekomerno, prehitro, v (pre)kratkem časovnem obdobju. Naše telo za zdravje in ustrezno funkcijo potrebuje gibanje, vendar ga je lahko tudi hitro preveč. Z leti izgubljamo na elastičnosti in moči, zato je identifikacija s tistim, kar je naše telo včasih zmoglo, popolno nepotrebno in celo škodljivo. Vsak od nas potrebuje svoj nabor vaj, položajev in vadbeni koncept, ki mu ne jemlje energije, ki ga ne sili v prevelika dostopanja in nenazadnje, ki ne dozira prevelike napore, kar bi lahko vodilo v poškodbe. Držimo se prepričanja, da je potrebno vsak vadbeni program prilagoditi, zato je pri uvajanju potrebno natančno seznanjanje z vašo zgodovino.
Navadno ne opazimo kako trdo delajo naša stopala dokler ne začutimo bolečine v stopalnem loku. Sprožitelji bolečine so med drugim lahko mehanske poškodbe, napačna obutev, dolgotrajna hoja, stanje na mestu ali napačna drža. Če smo dobro seznanjeni z dejavniki tveganja, lahko delujemo preventivno in preprečimo pojav bolečine. V primeru da že trpimo za tovrstno bolečino, pa je ključnega pomena da se podučimo o načinih zdravljenja še preden obiščemo zdravnik V nadaljevanju so predstavljene vaje za stimulacijo zgornjega in spodnjega skočnega sklepa (gležnja) in stopala.
Hiter in stresen tempo življenja, neustrezna telesna drža in nepravilni gibalni vzorci vodijo v fizično napetost in s tem povezane bolečine. Bolečine se lahko pojavijo v vratu, ramenih, prsni hrbtenici, od tam pa se lahko širijo tudi v okončine ali pa povzročajo glavobole, kar dodatno potencira začarani krog slabega počutja.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.