Rehabilitacija-small

Raztezati da ali ne: raziskovalna perspektiva

Neločljivo povezanost mišic in sklepov ter njihova zmožnost, da gredo skozi celoten optimalen razpon gibanja, imenujemo prožnost. Ta se razvije skozi uporabo različnih raztegovalnih metod. Raztegovanje oz. prožnost ima številne koristi, med drugim pomaga preprečevati poškodbe in bolečine v mišicah, ohranja in krepi mišično moč ter izboljšuje samo izvedbo posamezne vaje. Izsledki so pokazali, da lahko redno raztezanje po treningu vzpodbudi dolgoročne pozitivne učinke, medtem ko raztezanje pred treningom povzroči negativne učinke na končno izvedbo posameznih vaj.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021
Primarna funkcija mišic je ustvarjati napetost in silo za premikanje telesnega skeletnega sistema. Neločljivo povezanost mišic in sklepov ter njihovo zmožnost, da gredo skozi celoten optimalen razpon gibanja, imenujemo prožnost. Ta se razvije z uporabo različnih raztegovalnih metod. Raztegovanje oz. prožnost ima številne koristi, med drugim pomaga preprečevati poškodbe in bolečine v mišicah, ohranja in krepi mišično moč ter izboljšuje samo izvedbo posamezne vaje.

Raziskave

Fleksibilnost je značilnost, ki je edinstvena vsakemu sklepu ali skupini sklepov, zaradi česar ni absolutna značilnost vseh sklepov telesa. Pomembno vlogo pri določanju meje igrajo starost, spol in fizična aktivnost. Po ugotovitvah nekaterih raziskav naj bi se prožnost v nekaterih predelih sklepov zmanjšala tudi do 50 % (skladno s kronološko starostjo). Bassey in sodelavci so opravili raziskavo, ki je zajemala 1000 starejših udeležencev. Ugotovili so, da se odmik (abdukcija) rame s starostjo postopoma zmanjšuje in je tako 25 % manjša kot pri mlajši generaciji. Eingauf pa je raziskoval spremembe mobilnosti hrbtenice v skupini, ki je vključevala 109 žensk, starih med 20 in 84 let. Rezultati so pokazali, da se mobilnost s starostjo zmanjša za 20 % v upogibu hrbtenice, 33 % v odklonu hrbtenice in 50 % v iztegu hrbtenice. Brown in Miller sta v svoji raziskavi pokazala, da se razpon gibov pri ženskah, starih med 20 in 70 let, v sedečem položaju zmanjša za približno 30 %. Buckwalter predpostavlja, da je za izgubo prožnosti odgovoren mehanizem, v katerega je vključeno postopno poslabšanje delovanja celic v hrustancu, kitah, tetivah, vezivnem tkivu in mišicah. Dodaja še, da kolagen, kot glavna sestavina vezivnega tkiva, s staranjem postane gostejši in trši. To izgubo gibanja naj bi bilo mogoče minimalizirati z rednim pretegovanjem, vajami za gibljivost in izvajanjem različnih gibalnih tehnik, ki poudarjajo gibanje v različne smeri, kot sta prilagojeni pilates in gyrotonic.

Razlike med žensko in moškim

Ženske imajo, zahvaljujoč manjši razliki v strukturi sklepov in anatomiji vezivnega tkiva, rahlo večji razpon gibanja v sklepih kot moški. Genetsko imajo ženske bolj fleksibilen tip vezivnega tkiva, medtem ko imajo moški bolj čvrst (viking) tip vezivnega tkiva. V raziskavi, ki je vključevala 190 moških in žensk, starih med 18 in 88 let, se je preučevalo delovanje sklepov zgornjega dela telesa. Raziskovalci so ugotovili, da ženske na splošno posedujejo večjo prožnost pri izvajanju posameznih gibov, kot jo imajo moški.

Kako aktiven življenjski slog vpliva na gibljivost

V splošnem imajo fizično aktivni posamezniki večjo mero prožnosti v sklepih, ki jih redno uporabljajo, kot neaktivni, saj gibanje razporeja mrežo vezivnega tkiva v vse smeri in tako kolagenska vlakna ohranja ustrezno prožna. Voorrips je s svojo ekipo opravil raziskavo o gibljivosti, ki je vključevala 50 odraslih žensk. Prišli so do sklepa, da imajo osebe, ki so bolj fizično aktivne in se redno podajajo na sprehode, večjo prožnost v kolkih in hrbtenici kot manj aktivne. Kerrigan je izsledke te raziskave povezal z zmožnostjo posameznika, da prepreči oz. zmanjša verjetnost padcev v kasnejši starosti. Raziskave so namreč pokazale, da je slabša gibljivost kolkov povezana z večjim številom padcev. Avtorji raziskave so kot še posebej učinkovite izpostavili vaje, ki uporabljajo gib izteg kolkov.

Misner je s sodelavci izvedel petletno raziskavo, ki je vključevala 12 žensk, starih med 50 in 71 let. Te so trikrat na teden, pet let zapored, zvesto sledile vadbenemu režimu, ki je vključeval 15 do 30 minut dinamičnega raztezanja in 30 do 60 minut hoje ali vodne aerobike. Rezultati so pokazali, da se je po petih letih bistveno izboljšal razpon gibanja v ramenih in kolčnih sklepih. Vadba je hkrati prispevala tudi k lažjemu in boljšemu opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. 

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Tehnike povečevanja gibljivosti

Če razumemo, da se sarkomere obnovijo v približno treh mesecih, sta neglede na to, katero izmed spodaj naštetih tehnik uporabimo, potrebni rednost in vztrajnost. Kratkotrajni raztegi razen povečane cirkulacije in dobrega občutja ne puščajo dolgotrajnih pozitivnih posledic, opisanih spodaj.

Obstajajo številne znane metode (in različice znotraj vsake izmed njih) za izboljšanje fleksibilnosti, vključno s pasivnim raztezanjem, statičnim raztezanjem, balističnim in dinamičnim raztezanjem, tehniko proprioceptivnega nevromišičnega lajšanja (PNF), tehniko krčenja-sproščanja in raztezanjem z uporom. Za lažje razumevanje jih razčlenimo.

Pasivno raztezanje navadno izvajamo z ustreznimi pripomočki (tudi napravami) ali v dvojici s partnerjem, ki na sproščen sklep vrši trajni razteg. Ta tehnika potrebuje razumevanje delovanja naprave, bližnjo komunikacijo med stranko in vadbenim strokovnjakom ter počasno stimulacijo raztega, da se prepreči nasilno manipulacijo telesnih delov in morebitne poškodbe, mikrotravme.

Balistično raztezanje izkorišča elastičnost tkiva z bolj dinamičnim pristopom z namenom, da doseže končno točko gibanja ciljne mišice. Pri balističnem raztezanju pogosto pride do težav zaradi nepravilne izvedbe, saj se vaje izvaja v sunkovitem načinu, ki lahko povzroči nezaželeno trenje ali travmo raztegnjeni mišici in z njo povezani fasciji. Povzroči lahko tudi nastanek močnega refleksa na nateg, ki bo nasprotoval daljšanju mišice in namesto raztega utesnil strukture v gibanju.

Dinamično raztezanje vključuje aktiven razpon različnih gibov, navadno podobnih tistim, ki so značilni za določen šport. Pri odbojki lahko igralci npr. izvajajo raztezanje ramen pred pričetkom tekme. Tako ima ritmična narava nadzorovanega dinamičnega raztega zaradi svoje podobnosti s primarno gibalno nalogo funkcionalno uporabnost.

Dinamično raztezanje se pogosto vključuje v ogrevanje in je tudi del gyrotonic tehnike. Dinamično raztezanje je po raziskavah bolj varno od statičnega, saj za seboj pušča manj brazgotinjenja in posledično tudi manj težav zaradi poškodb.

Statično raztezanje je verjetno najpogosteje uporabljena tehnika za povečevanje gibljivosti, ki pa zaradi možnega pretiravanja nosi tveganje. S to tehniko se mišica ali skupina mišic postopoma razteza do meje raztega in nato zadrži v tem položaju od 15 do 30 sekund. Najnovejše raziskave so pokazale, da ima statičen način gibljivosti manj rezultatov kot dinamični način, vendar pa statično raztezanje mišico ustrezno sprosti. Težava se pojavi pri zadrževanju položaja nad tremi minutami, predvsem pri tistih, ki drugega ne počnejo, saj statično raztezanje povečuje elastičnost izoliranega segmenta in lahko povečuje njegovo nestabilnost.

PNF tehniko raztezanja je razvil dr. Herman Kabat v 50. letih prejšnjega stoletja kot sestavni del svojega terapevtskega dela s pacienti, ki so trpeli za paralizo ali boleznimi mišic. Obstaja več različic PNF raztezanja. Metoda krčenja in sproščenja sprva vključuje krčenje ciljnih mišičnih skupin, nato pa sledi sproščanje in raztezanje s pomočjo partnerja ali aplicirane sile, kot je npr. reformer ali škripec. Želja je spodbuditi krčenje mišice na nasprotni strani sklepa med raztezanjem ciljne mišice z namenom, da se ji omogoči poln obseg giba. Tradicionalne PNF tehnike vključujejo izvajanje raztegov v diagonalnih ali spiralnih gibih, s čimer spodbujajo gibanje skozi različne nivoje gibov.

Tehnike krčenje-sproščanje sledijo enaki metodologiji, a s to razliko, da vzorci gibov navadno vključujejo gibanje zgolj enega sklepa in ne delujejo celostno. Raztezanje z uporom je v zadnjih letih pridobilo nekoliko več pozornosti s strani medijev. To je namreč metoda, ki jo kot pomemben faktor svojega uspeha promovira štirikratna olimpijska prvakinja v plavanju Dara Torres. Ta tehnika se osredotoča na krčenje ciljnih mišic med samim raztezanjem. V prvi fazi tehnike se ciljno mišico postavi v skrajšan položaj, v katerem jo človek nato krči. Čeprav je skrčena, se jo popelje skozi celoten razpon gibanja. Gre pravzaprav za previdno izvedeno ekscentrično krčenje.

Najbolj preučevani vidiki fleksibilnosti so izogibanje poškodbam in zakasneli mišični bolečini (t. i. muskelfibru), vključevanje vaj za izboljšanje moči in vsesplošno izboljšanje izvedbe obsega gibov. V skladu z velikim zanimanjem za to je bilo opravljenih več sto različnih študij, od naključnih in nadzorovanih pa vse do takšnih, ki so vključevale zgolj splošno opazovanje.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Učinki raztezanja

Eno najbolj izčrpnih raziskav o učinkih raztezanja in poškodbah v športu je opravil Thacker. Slednji je prišel do zaključka, da raztezanje pred vadbo ne preprečuje morebitnih poškodb med tekmovalnimi ali rekreacijskimi atleti. Teorije, ki pojasnjujejo, zakaj raztezanje pred vadbo ne pomaga preprečiti poškodb, namreč predpostavljajo, da se pojavi sprememba v odzivnosti veznega tkiva oz. njegovi zmožnosti, da se ustrezno raztegne, kot odgovor na zunanjo silo. V nekaterih primerih lahko to vodi v večjo nestabilnost sklepov. Obenem pa je Thacker omenil tudi, da vključevanje mešanice vaj z uporom, večanja kondicije in samega ogrevanja bistveno poveča možnosti za preprečevanje poškodb, kar je prav tako treba upoštevati pri razumevanju vpliva raztezanja na telo.

Raztezanje pred in po vadbi se ni izkazalo kot nekaj, kar bi nudilo kakršnokoli dodatno zaščito pred zakasnelo mišično bolečino. Zato raztezanje ne zmanjša nekaterih mehanizmov zakasnele mišične bolečine ali »muskelfibra«, vključno s poškodbami mišičnih struktur, akumulacijo kalcijevih ionov, vnetjem celic ter zatekanjem in aktivacijo sprejemnikov za bolečino (stimulacijo prostih živčnih končičev).

Čeprav se raztezanje in vaje za moč priporoča kot del kateregakoli obširnega vadbenega programa, pa se trenutno razvijajo novi in učinkovitejši načini za njihovo vključitev v vadbene ure. Raziskave, ki vključujejo prožnost in izvedbo vaj pri športu, se osredotočajo na področja, kot so skakanje, navor, ekonomija teka in maksimalna produkcija sile. Shrier je pregledal 23 raziskav, ki so vsebovale balistične, PNF in statične tehnike raztezanja pri obeh spolih. Udeleženci raziskav so bili različnih starosti in različno aktivni (nekateri so bili rekreativci, nekateri visoko kvalificirani atleti). Izsledki so pokazali, da lahko redno raztezanje po treningu vzpodbudi dolgoročne pozitivne učinke na izboljšanje izvedbe posameznih vaj, vendar so najnovejše raziskave potrdile, da je najbolj koristno izvajati vaje za gibljivost kot samostojni trening, nekaj ur po športni aktivnosti. Obratno pa lahko raztezanje pred treningom povzroči negativne učinke na končno izvedbo posameznih vaj. Več desetletij so trenerji, atleti in drugi hvalili številne koristi fleksibilnosti. Kot je razvidno tudi iz poročil sorodnih disciplin, so empirična prepričanja ključnih pionirjev pogosto tista, ki vodijo tok razvoja. Vendar pa so se številna izmed teh prepričanj izkazala za napačna, ko so jih vključili v znanstvene raziskave. To pa seveda ne minimalizira pomembnosti prožnosti kot sestavnega dela vadbe, temveč pomaga vadbenemu strokovnjaku, da jo lažje vključi v program, ki ga sestavlja za svoje stranke.

Značilnosti mišic

Pri raztezanju je potrebno omeniti še viskoelastične značilnosti mišic. Mišice so namreč sestavljene iz viskoznih, elastičnih in neelastičnih vlaken. Elastične lastnosti mišic so zelo podobne vzmeti. Ta se bo namreč raztegnila skladno s količino nanešene sile in se nato vrnila nazaj na svojo prvotno dolžino po popustitvi sile. Ko se mišica raztegne, se pasiven odpor do podaljšanja raztega imenuje sprostitev napetosti. Z ohranjenim oprijemom raztega se bo mišica postopoma podaljšala, kar je viskoelastična lastnost. Ko pride do raztega, pride tudi do zmanjšanja stresa (za prib. 30 %).

Woods, Bishop in Jones so ugotovili, da pride do večjega podaljšanja mišic znotraj prvih 15-ih minut raztezanja (po opravljenih treh ponovitvah 30-sekundnih raztegov). Viskoelastične lastnosti mišic nakazujejo, da bo mišica pokazala svojo največjo odpornost na razteg takrat, ko se bo le-ta nanašal bolj sunkovito in posledično povzročil nastanek refleksa na nateg. Ta bo sprva poskušal nasprotovati spremembi v dolžini mišic s tem, da bo povzročil krčenje v raztegnjeni mišici. Bolj nenadna kot je sprememba v dolžini, močnejše je krčenje. S tem skuša mišično vreteno obvarovati mišico pred poškodbami. Ravno zato je potrebno mišico zadržati v raztegu za določen čas, saj se tako vreteno postopoma navadi na novo dolžino in nato zmanjša svoje nasprotovanje ter omogoči večjo podaljševanje mišic. Pri tem je smiselno opozoriti na hipermobilnost, ko sklep nima več zadostne stabilizacije in dodatno raztezanje vpliva na kite in ligamente, ki viskoelastičnosti nimajo oziroma je le-ta bistveno manjša.

Kaj pa fascija?

Večina naših skupinskih vadb že upošteva principe miofascialne stimulacije, saj število receptorjev v fasciji bistveno presega število receptorjev v mišičnem tkivu. Impulzi se prenašajo celo veliko hitreje kot po živčnih celicah, zato je fascija dejansko organ, ki vpliva na komunikacijo. Fascija daje telesu informacijo o gibanju, položaju, tenziji, pritisku in bolečini. Lahko povzamemo, da je fascialna mreža glavni organ za percepcijo, torej zaznavanje našega telesa. Fascija je tudi največji senzorni organ in je po površini večja od kože (po novem je največji organ fascija, ne več koža). Fascija je bogata z žiljem in maščobnim tkivom, odgovorna tudi za imunski odziv telesa. Fascija je kot spužva, saj je bogato prepletena z vodnimi molekulami, ki se nahajajo v tubulih, in jih polni. Dehidracija jih prazni.

Fascija skladišči četrtino celotne količine vode v našem telesu z nalogo oskrbe celic in organov s hranilnimi snovmi. Hidracija v mišice poteka samodejno, v fascijo pa ne! Ko so fascije zaradi pomanjkanja vnosa vode in pomanjkanja gibanja zlepljene, voda ne gre več nazaj v vezivno tkivo. Neboleče pokanje v sklepih je tako velikokrat posledica dehidrirane fascije. Dehidrirane mišice postanejo rigidne, hitreje pride do rupture (strganja) in hitreje pride do krčev (torej ni nujno krivo le pomanjkanje Mg). Rehidracija fascije poteka s pomočjo savne, pregrevanja na soncu in tople vode (na splošno torej s toploto), s kakovostno masažo, z vibracijo kot tresenjem, z raztegi fascialnih linij ali s specifično manualno terapijo. Odziva se na stres in pritisk in ima veliko sposobnost prilagajanja, sposobna je odreagirati na pritisk in tenzijo (napetost), kar izkoriščamo med manualno obravnavo ali masažo (dotikom) in gibanjem. Ima sposobnost kontinuirane prenove (po enem letu se v celoti zamenja polovica kolagenskih vlaken). Znano je tudi, da mišica vedno hitreje reagira in atrofira, pri fasciji pa so rezultati počasnejši, vendar dolgotrajnejši.

Kako dolgo zadržati razteg

Priporočen čas je od 15 do 30 sekund, z dvema ali največ štirimi ponovitvami, saj nadaljnje ponovitve ne prinesejo nobenih dodatnih koristi. Za vpliv na fascijo je dovolj nekaj sekundni stimulus z balističnimi ritmi. Priporočljivo se je raztezati petkrat na teden ali celo vsakodnevno. Smiselno je poudariti tudi, da ne obstaja ena sama metoda raztezanja, ki bi bila najboljša, saj so se vse izkazale za zelo učinkovite pri izboljšanju razpona gibanja.

Pomembno je razločevati tudi med ogrevanjem in raztezanjem. Vaje za ogrevanje so namreč sestavni del priprav na prihajajoči trening, gibalno izkušnjo:

  • Ogrevanje poveča pretok krvi na delujoča tkiva, hitrost živčnih impulzov do mišic in dotok kisika ter hranil za sproščanje energije. Slednje se lahko omogoča tudi s hitrim valjčkanjem. Povečanje pretoka krvi hkrati okrepi izločanje odvečnih materialov in vnetnih metabolitov iz mišic. Združene v celoto te spremembe pripravijo telo na intenzivno vadbo, tako da okrepijo metabolične lastnosti mišic ter mehansko učinkovitost njihovega krčenja in pridelovanja sile. Ogrevanje tako prepreči tudi morebitne poškodbe, saj poveča elastičnost mišično-kitnih enot.
  • Obraten namen pa ima raztezanje, saj le-to poveča razpon gibanja posameznega sklepa ali skupine.

Predlagamo vajo za razteg sprednje linije telesa. Stojimo v širini bokov, roki potisnemo nazaj za razteg upogibalk komolca in ramena ter se poravnamo. Nato stopimo z eno nogo naprej, dvignemo obe roki in medenico ohranjamo v nevtralnem položaju. Med dvigom dovolimo lopaticam zunanjo rotacijo in lahen dvig. Položaj zadržimo 15–30 sekund in vmes neprestano počasi dihamo. Nato stopimo nazaj v začetni položaj in vajo ponovimo še z drugo nogo. Izvedemo 6 ponovitev izmenično (tri ponovitve z vsako nogo).

Je raztezanje dobro ali slabo?

Za konec naredimo kratek povzetek napisanega. Pred vadbo vedno poskrbite, da so mišice ustrezno ogrete. Raztezajte se vsaj trikrat tedensko, če je mogoče, pa vsak dan. Raztezajte vse glavne in nasprotne mišične skupine z vključevanjem celega telesa (celotne fascialne linije), ne le izoliranega sklepa. Osredotočajte se na mišice in fascialne linije, ki so vključene v razteg. Raztege zadržujte od 15 do 30 sekund. Raztegom je smiselno dodajati kratke elastične impulze, ritmično pozibavanje ali občutek pretegovanja (za stimulacijo fascialnega tkiva in izkoriščanje viskoelastičnih lastnosti mišic). Vedno se raztegujte do meje giba in ne do praga bolečine, kaj šele čez. Med raztegom naj bo dihanje normalno in ritmično (brez zadrževanja), s počasnimi izdihi (lahko daljšimi od vdihov), saj se tako sprošča dihalna mišica diafragma in posledično spodbuja učinkovitejše sproščanje ciljnih mišic in vezivnega tkiva med raztegom.

Mišice raztegujte v različnih položajih, saj s tem izboljšujete splošni razpon gibanja v sklepih. V postopek vključite še nekaj raztegov, ki so usmerjeni v sproščanje ciljne mišice pred samim raztegom. Če razteg povzroča bolečino v sklepu, opustite gib in se prepričajte, da raztegovalno tehniko izvajate pravilno oziroma analizirajte ustreznost gibalnega vzorca in drže. Morda lahko poskusite v drugem položaju ali pa zamenjajte raztegovalno tehniko za želeno mišico, saj boste le s spremembami vzdrževali telo funkcionalno in vedno gibljivo v vse smeri. Znano dejstvo pa še vedno ostaja – brez gibanja se spremembe ne dogajajo.

Če skrbite za mišično ravnovesje, gibljivost hrbtenice in redno gibanje, je verjetnost za težave z zmanjšano gibljivostjo majhna. Če se pojavijo težave okorelosti, pa ne odlašajte, ampak se naročite na obravnavo pri nas v izogib nadaljnjim zapletom in čakanju, da se bo gibljivost povrnila.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu. Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv.
Skoraj vsak se enkrat v življenju sreča z bolečinami v kolenskem sklepu, zato bomo opredelili možne vzroke. Najpogostejši vzroki bolečine so degenerativne spremembe (obrabljenost ali artroza), vnetno dogajanje ali poškodba sklepa. Pogosto bolečina v kolenih ni nujno glavni izvor težav ampak je kompenzacija prenesena iz hrbtenice oziroma kolka in lahko nastane zaradi ploskih stopal oziroma prekomerne telesne teže (neodvisno od let). Nekatera stanja so značilna za rekreativne in profesionalne športnike.
Napetost povzroča utesnitve, kar zmanjša dotok kisika do tkiva. Tipi tekočin v našem telesu so kri, limfa, tkivna tekočina, možgansko-hrbtna tekočina, voda v intersticiju, želodčna kislina in slina. Postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih problemov. Za izboljšanje pretakanja je potrebno zmanjšati ali odpraviti nenehen stres.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.