GYROTONIC4_izbirajevasa

Kako pravilno dihati

V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Ločimo preponsko (diafragmalno) dihanje, ki je anatomsko optimalno, saj telo porabi najmanj energije in prsno (rebrno) dihanje, kjer gre za površinsko dihanje s pomočjo pomožnih dihalnih struktur. Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Dihalni sistem
1 marca, 2021

Prvi gib, ki ga naredimo ob rojstvu, je vdih. Zdravniki zato že ob rojstvu ocenjujejo način kričanja otroka in opazujejo, ali je zakričal takoj ali z zakasnitvijo, glasno ali tiho, s čimer ocenjujejo moč in kakovost dihalnih struktur. Ko se rodimo, so dihalne mišice naše prve delovne mišice. Vsak naslednji dan v povprečju vdihnemo 20.000-krat, in ko te prenehajo delovati, zapustimo ta svet. Postavlja se torej vprašanje, zakaj dihanju ne namenjamo več pozornosti in zakaj se tako malo (ali sploh ne) ukvarjamo s tihimi in vestnimi delavci, ki dneve in noči marljivo opravljajo svojo funkcijo, kar nam omogoča izpolnjevanje življenjskih nalog.

V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, ki v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Dihanje je spontano, regulirano v možganskem deblu podaljšane hrbtenjače in možno zaradi razlik v pritisku zunaj in znotraj pljučnega okolja. Pljuča imajo veliko sposobnost razteznosti zaradi elastičnosti v tkivu in so obdana s prsnim košem. Sprednji del prsnega koša predstavlja prsnica, na katero so pripeta rebra, ki se na zadnji strani priključijo na prsna vretenca. Na ta način se tvori mehanska zaščita za pljuča in srce, ki hkrati predstavlja ogrodje, znotraj katerega poteka dihalni proces.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Vdih in izdih

Dihalne mišice se delijo na mišice vdiha (inspirija) in izdiha (ekspirija). V mirovanju zdravega odraslega človeka je pričakovati kar 14 vdihov na minuto, zato se nepravilni vzorci dihanja že po nekaj dneh prikradejo v našo podzavest. Najbolj naraven način dihanja za vsakogar izmed nas je skozi nos (tako vdih kot izdih), skozi usta pa dihamo, kadar imamo zamašen nos, zoženo dihalno pot, pri izvajanju dihalnih vaj ali aerobnih aktivnostih.

Mišice vdiha sestavljajo diafragma ali trebušna prepona, ki se nahaja na dnu prsnega koša, zunanje in notranje medrebrne mišice, ki se nahajajo med rebri, ter hrbtne mišice, ki vplivajo na gibanje reber. Med vdihom se trebušna prepona krči navzdol proti trebušni votlini; prostornina prsnega koša in notranji trebušni pritisk se tako povečata. Zgornji del prsnega koša se širi naprej in nazaj, spodnji del prsnega koša pa vstran. Pri najglobljem vdihu lahko zajamemo 3,5 l zraka, vrhunski športniki pa kar do 6 l. Pri globokem in forsiranem vdihu pomagajo pomožne dihalne mišice, kot so trapezasta mišica, obračalka glave in skalenske mišice. Gre za mišice, katerih primarna funkcija ni neposredno povezana z dihanjem, ob večjih telesnih obremenitvah ali pri različnih bolezenskih stanjih pa pomagajo pri gibanju prsnega koša. Če človek ne diha pravilno, so te mišice neposredno vključene v proces dihanja in onemogočajo sprostitev telesa, rušijo vzpostavljanje pravilne drže, onemogočajo stabilizacijo ledvene hrbtenice in povečujejo verjetnost za nastanek bolečin v hrbtenici in vratu.

Mišice izdiha so notranje medrebrne mišice, ki se nahajajo med rebri, ter trebušne mišice in ledvena kvadratasta mišica, ki s pomočjo trebušne prepone vzdržujejo ustrezen notranji trebušni pritisk. Ob izdihu se trebušna prepona sprosti in dvigne, trebušne mišice se skrajšajo in trup podprejo, medtem ko se prostornina prsnega koša in notranji trebušni pritisk zmanjšata.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Notranji organi in limfa

Skozi trebušno prepono potujejo aorta, vena, limfne žile in živci, kot je n. vagus, ki oživčuje gladke mišice dihal, požiralnik, srčno mišico ter večino trebušnih organov.

Zaradi nepravilno stimuliranega dihanja lahko pride do težav pri dostavi krvi do trebušnih organov po aorti, zmanjšanega pretoka venske krvi, zastoja limfe in motenega prenosa živčnih informacij. Skozi odprtino v trebušni preponi prehaja tudi požiralnik in se tik pod njo razširi v želodec. Želodec se s svojim zgornjim delom dotika prepone. Jetra se z zgornjo površino dotikajo prepone, z zadnjo stranjo pa se nanjo priraščajo z vezivom tako, da na njej visijo. Ledvici, v svojem maščobnem ovoju, sta na zgornjem robu z vezivom pritrjeni na prepono. Tudi nadledvični žlezi se dotikata trebušne prepone, prav tako vranica. Del vezivnih vlaken trebušne prepone se spušča navzdol in se prirašča na dvanajstnik. Slaba kakovost preponskega dihanja zato ne omogoča premikanja vseh omenjenih struktur, ki se pri normalno delujočem dihalnem sistemu premikajo v razponu do treh centimetrov.

Posledica je lahko slabša limfna cirkulacija in zastajanje metabolitov, kar vodi v vnetne procese.

Je preponsko dihanje enako trebušnemu?

Ob vdihu naprej v trebuh prepona ne dosega optimalnega spusta proti trebušni votlini iz vseh smeri. Pri trebušnem dihanju izključno v popek tako izostane gibanje prepone nazaj. Nesposobnost popolne krčitve in iztezanja glavne dihalne mišice vodi v zmanjšano elastičnost mišičnega in vezivnega tkiva, katerih funkcija je posledično nepopolna.

Ker ob naravnem dihalnem vzorcu vzpostavljamo kakovosten pritisk znotraj trebušne votline in posledično stabiliziramo trup, preponsko dihanje z gibanjem reber neprimerljivo bolje stimulira delovanje mišic trupa in medenice, posledično pa je bolj učinkovito kot zgolj dihanje s trebuhom.

Se vam dihalne vaje zdijo dolgočasne?

Brez hrane in spanja preživimo nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez zraka pa le nekaj minut. Glavno življenjsko energijo torej sprejemamo vase z dihanjem. Dihanje je gonilo vseh fizioloških procesov, ki se vršijo v telesu. Z vsakim vdihom prihaja v telo nujno potrebno gorivo za presnovo, delovanje in preživetje sleherne celice v telesu. Vsak izdih odnese iz telesa škodljive odpadne produkte, ki bi mu utegnili škodovati. Dokler dihamo, živimo.

Dihanje nam omogoča pridobivanje energije za življenje, ohranjanje homeostaze znotraj telesa in krepitev imunskega sistema. Dihalne vaje se nam nemalokrat zdijo dolgočasne. Vendar pa je zanimivo, da se v najbolj kritičnih trenutkih vedno obrnemo na to skrito orožje. Dihanje. Vdihni, izdihni – vse bo v redu. Dihanje ima naravno spontano moč, da zdravi, pomirja, blaži, celi, varuje, omogoča preživetje.

Še vedno mislite, da je učenje preponskega dihanja in redno izvajanje dihalnih vaj izguba časa?

Sklepna misel

Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega notranjega trebušnega pritiska, medtem ko poteka normalni dihalni cikel. Posledično se vzpostavi pravilna stabilizacija trupa med gibanjem. Gre za to, da dihamo brez nepotrebnih stiskov trebušnih mišic in zadrževanja aktivnosti okoli pasu. Optimizacija dihanja je namreč možna takrat, ko sinhroniziramo delovanje prepone, celotne trebušne stene in mišic medeničnega dna, kar pomeni, da dihamo v trebuh trodimenzionalno. Tako se gibljemo bolj sproščeno, brez bolečin v križu ter z zmanjšano napetostjo v vratu in ramenih.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Težave s križem predstavljajo vodilni vzrok zmanjšane fizične zmogljivosti in splošnih telesnih sposobnosti po celem svetu. Pri nemalo posameznikih po obisku zdravnika in opravljenih preiskavah obvelja ugotovitev, da za bolečino ni kriva resnejša poškodba hrbtenice. Takrat govorimo o nespecifični bolečini v križu, za katero so odgovorni raznoliki dejavniki: od telesne drže, neustreznih gibalnih vzorcev, sedečega življenjskega sloga …
Učinkovita drža v vsakdanjem življenju je kombinacija zdravja vezivnega tkiva in vzdržljivih, krepkih mišic, ki jih dosežemo z vajami, ozaveščenostjo, preko živčnih poti. Med izvajanjem vaj je sicer ključna postavitev telesa, zavedanja telesa v prostoru in dihanja, a se drža neprestano spreminja in statično nameščanje nima dolgoročnega učinka. Ekonomična drža, med mirovanjem na obeh nogah, ustrezno prerazporedi težo telesa na nižje ekstremitete, pri čimer mišice porabljajo minimalno količino energije. Porušena drža lahko povzroči bolečine v spodnjem delu hrbtenice in različne mišično-skeletne težave.
Dihanje je gibanje in je vitalno za preživetje, zmanjševanje vnetnih procesov, uravnavanje stresa, dobre prebave in nasploh zdravja ter ustreznega počutje. Življenjski slog, starost bolezenskih procesi, čustvena stanja, dolgotrajen obremenitve in sprememba drže vplivajo na dihalni vzorec. Položaj glave, vratne in prsne hrbtenice pa vpliva na aktivnost dihalnih mišic. Namestitev glave nad prsnim košem lahko izboljša dihalni vzorec, medtem ko lahko položaj glave naprej zmanjša kvaliteto dihanja.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.