Dihanje in čustveno stanje

Dihanje je rezultat čustvenega stanja.

Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Razburjanje se pojmuje kot stanje neusmerjenega, brezciljnega vedenja, pri čemer je namerno, usmerjeno delovanje zavrto. Takšno stanje je pogosto značilno pri jezi, strahu in tudi pri veselju. Hitro in globoko dihanje je značilno tudi pri povečani telesni aktivnosti.

Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, k cilju usmerjeni dejavnosti. Značilno se pojavlja pri opravljanju kognitivnih nalog, pri čemer pa na posameznikovo aktivnost deluje določen stresor, kot na primer časovna omejitev ali grožnja. Hitro in počasno dihanje se pojavlja tudi pri tesnobnem pričakovanju, ob doživljanju strahu ter v stanju panike.

Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudi, tudi med spanjem ali počivanjem.

Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, ki pa ga ne spremlja vznemirjenost.

Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Neenakomernost v dihanju lahko opazimo tudi pri zdravih, mirnih ljudeh, vendar je ta neenakomernost ciklična, ima svoj vzorec.

Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa.