75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
gyrokinesis_zgoraj desno

Fascija, hidracija in stres

Zakrčenost mišice je lahko posledica slabo hidriranega vezivnega tkiva (fascije), nepravilnega dihanja, prekomerne statike v življenjskem slogu, nezadostnega vnosa vode kot tudi dolgotrajen in slabo obvladan stres, stare poškodbe (brazgotine), travmatični dogodki (avtomobilska nesreča, kronične bolezni, smrt) itd. Skrb za dihanje, vnos zadostne količine vode in ohranjanje telesne gibljivosti telesu omogočajo hitrejšo sposobnost prilagajanja in boljšo adaptacijo na spremembe. Takšno gibljivost in moč, kot jo imamo danes, lahko brez težav ohranimo v pozni starosti, le ukvarjati se je treba s telesom, ne pa ga zanemarjati.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Za vsakogar izmed nas velja dejstvo, da se enkrat zagotovo začnemo ukvarjati s seboj, če ne prej takrat, ko gre kaj narobe. Bolečina ali bolezen se odražata na celotnem telesu, ki ga v čutnem sistemu zaznavajo receptorji. Pojavlja se vprašanje, katere vsakdanje navade lahko izboljšajo življenje, kako hidracija vpliva na telo in s čim lahko spodbudimo samozdravljenje. Seznanite se s preprostimi nasveti za dolgoročno polnejše in bolj zadovoljno življenje.

Za lažje razumevanje in proces učenja smo telo razdelili na živčno-mišični, srčno-žilni, respiratorni in limfni sistem ter vsa področja razdelili na prekate; pogosto se ga tako tudi obravnava in zdravi. Resnica pa je, da je med seboj vse povezano in deluje vzajemno, drugo z drugim. Zakrčenost mišice je lahko tako posledica slabo hidriranega vezivnega tkiva (fascije), nepravilnega dihanja, prekomerne statike v življenjskem slogu in nezadostnega vnosa vode kot tudi dolgotrajnega in slabo obvladanega stresa, stare poškodbe (brazgotine), travmatičnega dogodka (avtomobilska nesreča, kronične bolezni, smrt) itd.

Kot primer vzemimo rehidracijo medvretenčnih ploščic ponoči, v fazi mirovanja in spanja. Za to, da je hrbtenica ponoči sposobna ustrezne rehidracije in regeneracije, je potrebno napete mišice, ki se nahajajo ob hrbtenici, ustrezno sproščati. Ste vedeli, da se posamezni disk tekom dneva lahko stisne do 2 mm, zato smo zvečer lahko 2–3 cm nižji kot zjutraj?

Odgovor se skriva v ustni votlini

Velikokrat se pojavlja vprašanje, kako vemo, ali smo napeti, in ali lahko pričakujemo dolgoročne težave zaradi zakrčenosti mišičnih struktur in napetosti vezivnega tkiva.

Za odgovor na to dilemo obstaja enostaven test. Ali stiskate zobe, imate stisnjene ustnice in ali potiskate jezik v nebo oziroma zobe?

Pritrdilni odgovor na vsaj enega od teh vprašanj je potrditev, da imate prizadetost zob, težave s čeljustjo (obraba sklepnih špranj), glavobol, bolečine v vratu in napetosti ob hrbtenici, ki vam onemogočajo ustrezno regeneracijo medvretenčnih ploščic, kar dolgoročno vodi v degeneracijo in težave. Čeprav lahko žvečenje žvečilnega gumija kratkotrajno zmanjša občutek napetosti, povečuje budnost in uravnava izločanje sline (kar prispeva k zdravju ustne votline), se moramo zavedati, da redno žvečenje žvečilnih gumijev vodi v povečano napetost mišic vratu in čeljusti, kar utesnjuje strukture čeljustnega sklepa.

V nekaterih primerih pa vzrok za bruksizem niso težave z zobmi ali stres. Lahko gre za zaplete pri nekaterih drugih motnjah, kot sta huntingsonova in parkinsonova bolezen, ali redke in neznačilne stranske učinke psihofarmakov oziroma nekaterih antidepresivov. 

Pravilni položaj jezika

Kakšen pa je pravilen položaj čeljustnega sklepa, ki omogoča regeneracijo telesa? Navadno se zobje zgornje in spodnje čeljusti ne stikajo. Izjemi sta žvečenje in požiranje, preostali čas pa je med zgornjimi in spodnjimi zobmi vsaj nekaj milimetrov prostora, da se le-ti ne drgnejo. Žvekalne mišice so sproščene, usta so zaprta in mirujejo, jezik pa počiva naslonjen ob zgornjo dlesen in zobe.

Stres

Živčni sistem je mehanizem, zadolžen za vse telesne funkcije, reakcije in prilagoditve telesa na okolje. Je elektrokemični komunikacijski sistem, ki omogoča delovanje telesa kot celote v dinamičnem okolju. Živčni sistem za lažje razumevanje delimo na centralni (možgani in hrbtenjača) in periferni sistem (somatski sistem iz čutnih gibalnih živčnih vlaken in avtonomni sistem iz simpatičnega in parasimpatičnega dela). Avtonomni živčni sistem ni pod zavestnim nadzorom, ampak deluje na področju »plazilskih možganov«, ki delujejo na nivoju intuitivnosti in refleksov. Ta del nadzira delovanje gladkega mišičja notranjih organov, srčno mišico in delovanje žlez.

Za boljše razumevanje vpliva stresa na telo izpostavimo opis simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema.

Parasimpatični živčni sistem deluje, ko smo v mirnem okolju, počivamo, ko smo pomirjeni sami s seboj in med spanjem. Omogoča rast pri otrocih, regeneracijo (saj celice dnevno propadajo, nastajajo in se razvijajo), zdravljenje (ko smo umirjeni, povečujemo delovanje imunskega sistema), pri športnikih pa omogoča super kompenzacijo (počitek telesu omogoča več mišične mase in boljšo vzdržljivost). Parasimpatični sistem uravnava prebavo in sprošča melatonin v hipofizi in serotonin v črevesju, kar predstavlja dva naravna antioksidanta.

Na drugi strani simpatični živčni sistem deluje v budnem in aktivnem stanju in ob njegovem 100% delovanju pridemo v območje boja, bega ali zmrznjenja. Telo napne mišice, srcu dvigne frekvenco, pojavi se kurja polt, poveča se senzibilnost čutil (hipervid, hipersluh, hipervonj), kratkotrajno se izločijo velike količine adrenalina in kortizola. Ob delovanju simpatičnega živčnega sistema se telo ne regenerira, ne adaptira imunskega sistema ter preprečuje prebavo. Posledica delovanja simpatičnega živčnega sistema je napetost in plitvo, hitrejše dihanje. Prehajanje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom je za zdravje pomembno in normalno.

Telo predstavlja samostojno in samozadostno enoto, ki pa je ob prepogosti dolgotrajni stimulaciji simpatičnega živčnega sistema lahko nagnjena k boleznim. V sodobnem času vsakodnevne izzive prepogosto doživljamo kot stres. Dolgotrajen stres vodi v izčrpanost adrenalne žleze, zato je razumevanje (zdravilnega) učinka počitka bistveno za ustrezno regeneracijo. Enostaven način, kako zavestno prehajamo iz simpatičnega v parasimpatični živčni sistem, je preko počasnega, globokega in diafragmalnega dihanja. Dihanje je torej vitalna komponenta doseganja umirjenosti in boljšega zdravja.

Jutranja poživila in dopust

Jutranja poživila lahko s prekomerno stimulacijo stresnih hormonov (kortizola) dodatno stimulirajo simpatični živčni sistem, zato je smiseln premislek, kdaj v dnevu se poživil posluževati. Pitje kave ter črnega in zelenega čaja bi bilo zato najbolj smiselno opoldan, pred obrokom.

Prepoznavanje osebe, ki je prekomerno stimulirana preko simpatičnega živčnega sistema, je enostavno, predvsem na oddihu. Oseba, ki je navajena delovati v območju stresnih hormonov, se ne more umiriti in sprostiti. Taka oseba ne zna biti pri miru, kljub temu, da vsako telo za razbremenitev, regeneracijo in zdravljenje potrebuje počitek. Zdravje pride takrat, ko telo vse izklopi, zato mora biti človek sposoben tega, da ne dela ničesar. Ker se lahko naenkrat koncentrira samo na eno stvar, je vredno izpostaviti, naj se koncentrira nase.

Kako nadzorovati napetost

Naučite nadzorovati stresne situacije z obravnavo živca Vagus. Ugasnite prenapeto telo in prikličite umirjenost.

Limfni sistem ali limfa

Limfa ima svoj tok in nastaja vsepovsod, izliva pa se nad ključnico v vensko kri. Limfa pulzira s kontrakcijo mišic, pulzacijo arterij in – najpomembneje – z dihanjem. Glavna limfna veja je pri diafragmi, zato je bistveno trebušno dihanje. Limfni sistem je vsaj za eno stopnjo pomembnejši od krvno-žilnega sistema.

Če je krvni sistem reka, je limfni sistem čistilna naprava te reke. Glavne limfne žile se nahajajo v preponi (ob kolku) in če sedimo več kot pol ure, utesnjujemo limfne vozle in onemogočamo optimalno delovanje. Zato je priporočljivo, da po vsakih 30 min sedenja (neglede na kakovost stola) vstanemo vsaj za minuto, se pretegnemo in globoko trebušno dihamo. Ste vedeli, da kakovostno trebušno dihanje krepi imunski sistem, masira notranje organe, razstruplja telo, spodbuja tok limfe, venski pretok, uravnava pritisk in bitje srca, umirja um, omogoča prehrano prsnih medvretenčnih ploščic in povečuje pozornost?

Hidracija

Za povračilo zdravja je poleg dihanja pomembno pitje zadostne količine vode. Gre za vlažilni, hranilni in čistilni medij. Največji rezervoar vode v človeškem telesu je v mišicah in v fasciji. Brez zadostne hidracije črpamo vodo prav iz teh mehkih tkiv. Ko je vezivno tkivo (fascija) zaradi pomanjkanja vnosa vode in pomanjkanja gibanja manj gibljivo (zlepljeno), voda ne vstopa nazaj kot pri mišicah, ki omogočajo ustrezno prehajanje. Dehidracija se pri mišicah opazi kot rigidnost, hitreje pride do natrganin in krčev, pri dehidriranem vezivnem tkivu pa opazimo pokanje v sklepih, zmanjšano gibljivost in elastičnost, moteno pretočnost in spremenjen prenos sil po hrbtenici in sklepih.

Za ustrezno rehidracijo fascij je priporočljiv obisk savne, pregrevanje na soncu (ob uporabi ustrezne zaščite), uporaba tople kopeli, kakovostna masaža, vibracija kot tresenje, vaje za raztezanje fascialnih linij in specifična manualna terapija. V splošnem za ustrezno hidracijo oseba potrebuje 1 l vode na 25 kg telesne teže, od česar mora biti polovica tekoče vode (porazdeljeno čez dan po požirkih, ostalo pridobljeno s hrano). To se spremeni z vremenskimi pogoji ali športno aktivnostjo ter vnosom poživil (kofein, zeleni čaj, alkohol).

Fascija ne funkcionira ob prekomerni (od nič do maksimalne) ali nepravilni (ni vse za vsakogar) telesni aktivnosti, ob dolgotrajnem psihičnem stresu (obremenitve), ob dehidraciji fascije (ko prihaja do zlepljanja), ob neuporabi in imobilizaciji dela telesa (neprestano sedenje in statika zleplja), ob poškodbi, ob vnetju in ob pomanjkanju vitaminov in mineralov (težave s črevesjem).
Iz izkušenj je znano, da večja kot je rigidnost in negibljivost v telesu, manj je oseba pripravljena na spremembe. V sproščenem in gibljivem telesu je prisotno tudi manj strahu, saj je telo skupek celote.

Kako skrbeti za fascijo?

Če povzamemo: skrb za dihanje, vnos zadostne količine vode in ohranjanje telesne gibljivosti telesu omogočajo hitrejšo sposobnost prilagajanja in boljšo pripravljenost na spremembe. Vsako telo je grajeno tako, da bi lahko zlahka dočakali 100 let, samozadostno in brez bolečin. Takšno gibljivost in moč, kot ju imamo danes, lahko brez težav ohranjamo v pozni starosti, le ukvarjati se je treba s telesom, ne pa ga zanemarjati. Vsakodnevna skrb za telo na dolgi rok pomeni zdravje, boljše življenje in predvsem kakovostno prebivanje v sebi.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Sklepna misel o fasciji

Stres je naraven in nemalokrat nujno potreben za preživetje, saj spodbuja dejanja, ki vodijo v spremembe. Vendar lahko prekomerna količina nakopičenega stresa vodi v številne zdravstvene zaplete, kot so motnje prebave, imunskega sistema, srca in ožilja, dihal, mišičnega sistema ter duševne motnje. Najučinkovitejši način za zmanjševanje negativnih vplivov stresa je sprememba življenjskega sloga.

Misli, prepričanja, navade, način obvladovanja stresa, prehrana, spanje, gibanje in različne sprostitvene tehnike pomembno vplivajo na zdravje telesa in duha. Številne raziskave kažejo, da ima gibanje pozitiven učinek na zdravje in dobro počutje, saj blaži negativne učinke stresa. Redna vadba znižuje srčni utrip v mirovanju, zaradi česar lažje prenašamo dodatno povišanje srčnega utripa, ki je pogosta posledica stresa, upočasnjuje prezgodnje staranje in propadanje mišične mase, pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in maščob v krvi ter izgradnji kostne mase, krepi imunski sistem, vpliva na boljšo funkcijo možganov, izboljšuje reševanje intelektualnih izzivov, preko hormonskega delovanja vpliva na izboljšanje razpoloženja, dobro pa vpliva tudi na samopodobo in izgled.

Zdrav duh prebiva v zdravem telesu. Velja pa tudi obratno. Zato se v duhu časa ne prepustite škodljivim razvadam, ampak spodbudite nove, zdrave navade. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Prebavila vsebujejo trilijone mikrobov, ki igrajo bistveno vlogo pri fiziologiji in zdravju. Ta ekosistem imenujemo črevesna mikrobiota. Sestavljajo ga predvsem bakterije, ki opravljajo številne pomembne funkcije kot so razgradnja molekul hrane na hranila in proizvodnja maščobnih kislin, vitaminov in aminokislin, ki imajo na telo številne ugodne učinke. Mikrobiom med drugim vpliva na presnovo in delovanje imunskega sistema ter, preko osi mikrobiota-črevesje-možgani, na delovanje možganov. Težave v črevesju lahko povzročajo težave v čustvenem doživljanju in ta relacija je seveda tudi obratna. Vadba je dokazano povezana s povečanjem števila koristnih mikrobnih vrst, ki prispevajo k bolj zdravemu okolju črevesja in homeostazi telesa, spodbuja bakterije, ki so sposobne proizvajati snovi, ki ščitijo pred prebavnimi motnjami in rakom debelega črevesa.
Telo uporablja bolečino kot opozorilni signal, s katerim nam sporoča, da je v telesu nekaj narobe. Pojavlja se v različnih časovnih intervalih in variira od blage do zelo močne bolečine, ki se lahko med drugim čuti kot zbadanje, ščipanje, okorelost, špikanje ali pekočina. Najlažji način, da omogočimo telesnim sistemom pravilno funkcioniranje in s tem zmanjšamo bolečino je zagotovo dihanje.
Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.