reformer-peti-element-pilates

Problematika sakroiliakalnega sklepa (črevnično-križnični sklep)

Bolečina v ledvenem delu je za prehladom drugi najpogostejši razlog za obisk zdravnika, kar 90% odraslih se sreča s tem problemom vsaj enkrat v življenju. Eden izmed največkrat spregledanih razlogov za bolečine v križu so ravno težave v sakroiliakalnem sklepu, ki vodijo do omejitev pri vsakodnevnih opravilih. Odlašanje bolečin, lahko vodi do kompenzacijskih mehanizmov naše hoje, sedečega položaja, teka in napetosti v ostalih mišicah in vezivnih tkivih, ki zato nudijo dodatno podporo. S pravilno vadbo lahko težave saniramo oz. preventivno vplivamo na dobro podporo in zdravje naše hrbtenice in medenice.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Bolečine, Patologije, Rehabilitacija
1 marca, 2021

Sakroiliakalni sklep je odgovoren za prenos sil in obremenitev iz predela hrbtenice na spodnje ekstremitete. Je največji sklep aksialnega okostja, zaradi česar mora zagotavljati dobro stabilnost in hkrati mobilnost. Za podporo sklepa so ključne velika zadnjična mišica (gluteus maximus), velika hrbtna mišica na nasprotni strani (kontralateralni latissimus dorsi) in torakolumbarna fascija, preko katere se ti dve mišici povezujeta. Prenos in zasuk v različnih ravninah pri sklepu ne presegata 3 stopinj in 2 mm.

Omejitve v stabilnosti sklepa nastajajo zaradi oblike kosti, konveksne in konkavne površine črevnice (illiuma) in križnice (sacruma) ter zaradi omejitve v silah ligamentov in mišic, ki zagotavljajo stabilnost in mobilnost sklepa.
Spolni dimorfizem: že sama anatomska zgradba medenice je pri ženskah in moških različna. Ženska križnica je širša, manj ukrivljena, bolj neenakomerna in nagnjena bolj nazaj (posteriorno) od moške. Moški imajo ožjo in bolj podolgovato medenico z daljšo in stožčasto medenično votlino.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Problematike sakroiliakalnega sklepa se kažejo v:

  • poslabšani mobilnosti kolka,
  • bolečini v kolku,
  • bolečini sakroiliakalnega sklepa in ledvenega dela hrbtenice.

Posledice bolečin v SI sklepu so:

  • slabša mišična moč in vzdržljivost,
  • poslabšana mišična koordinacija,
  • kompenzacijski vzorci hoje.

 Pri ljudeh s težavami v sakroiliakalnem sklepu je opaziti, da med hojo bolj obremenjujejo zdravo nogo. Imajo tudi manjše kote v sklepih pri vstajanju s stola, saj težišče prenesejo bolj naprej na račun nagiba trupa in si tako tudi ustvarijo večji moment. Gibanje medenice lahko merimo z rentgenom, ultrazvokom in CT-jem. Naredite nekaj zase in začnite z diagnostično uro, da spoznate, od kod izvirajo težave, nato pa si rezervirajte uvajalno uro z našimi strokovnjaki.

Razlike v hoji pri zdravih posameznikih in posameznikih s problematiko SI (križnično-črevničnega) sklepa

  • Slabša sinergija velike zadnjične mišice in velike hrbtne mišice na nasprotni strani na problematični strani.
  • Časovna neusklajenost vklapljanja sinergistov pri bolečinah v sakroiliaklanem sklepu.
  • Bolečina v ledvenem delu ali predelu sakroiliakalnega sklepa spreminja vzorce mišične aktivacije med hojo. Povečana je aktivacija iztegovalk trupa v ledvenem delu med fazo zamaha med hojo pri posameznikih s težavami v sakroiliakalnem sklepu (bolečina lahko spreminja mišično aktivacijo in sinergijo).
  • Aktivna ali pasivna napetost velike hrbtne mišice (latissimus dorsi) lahko povzroči zunanji zasuk v nasprotnem kolku.

Opazna je razlika v poljubni hitrosti hoje pri skupini s problematiko sakroiliakalnega sklepa (0,8 m/s) in pri posameznikih brez težav (1,3 m/s). Poleg bolečin v sklepu na hitrost hoje vpliva tudi indeks telesne mase posameznika (ITM), težave se z višjim indeksom še bolj odražajo v počasnejši hoji. Prisotna je tudi asimetrija med koraki z levo in desno nogo pri problematični skupini in različne mišične kompenzacije.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Ugotovitve razlik v sakroiliakalnem sklepu (črevnično-križničnem) pri moških in ženskah

Ženske imajo večjo gibljivost v sakroiliakalnem sklepu kot moški zaradi večje sklepne špranje (ženska meri 2 mm) in večjega kota sramnih kosti.

Tako pri moških kot pri ženskah je sakroiliakalni sklep najbolj omejen pri stranskih odklonih, največja razlika med njima pa je v iztegu.

Površina sakroiliakalnega sklepa je pri ženskah manjša, kar se odraža v večji lokalni obremenitvi sklepa, saj so sile na sklep pri ženskah kar 49 % večje kot pri moških. Posledično so ženske bolj dovzetne za problematike in bolečine.

Moški imajo težišče postavljeno bolj nazaj (dorzalno) kot ženske, ki ga imajo tik pred sakroiliakalnim sklepom ali skozi sklep. Zato imajo moški daljšo ročico, posledično pa močnejši in manj gibljiv sklep.

Vaje za izboljšanje stabilnosti in gibljivosti sakroiliakalnega sklepa

Vaje se vedno izvajajo v položajih, kjer ni prisotnih bolečin v sklepu. Izvedba naj bo počasna, z željo po ozaveščanju aktivnih mišic in podpori trupa.

VAJA 1

Prva vaja je namenjena gibljivosti sakroiliakalnega sklepa. Začnemo leže na hrbtu, s pokrčenimi koleni. Nato kolena izmenično prenašamo z ene strani na drugo. Položaj lahko zadržimo za nekaj sekund in povečamo razteg z globokim trebušnim dihanjem. Pri izvedbi bodimo pozorni na to, da izvedemo zasuk vzdolž celotne hrbtenice in da ramena ostanejo v stiku s podlago. Vajo ponovimo 5-krat na vsako stran.

Pri izvedbi lahko primerjate gibljivost problematične in neboleče strani.

2. VAJA

Druga vaja je namenjena stabilnosti sakroiliakalnega sklepa. Začnemo v bočni opori na podlakti, spodnja noga je pokrčena in zgornja roka je v opori za večjo stabilnost. Izvajamo dvig in spust zgornje noge ob aktivni podpori trupa, pri čemer je hrbtenica v nevtralnem položaju. Na ta način statično aktiviramo široko hrbtno mišico na spodnji strani trupa in srednjo zadnjično mišico ob dvigu zgornje noge. Vajo ponovimo 10–15-krat na vsaki strani.

3.VAJA

Tretja vaja je zopet namenjena stabilnosti sklepa ob sočasni krepitvi trupa. Začnemo v opori, v kateri pred izvedbo zagotovimo aktivnost mišic trupa in nevtralni položaj hrbtenice. Nato iztegnemo eno nogo, pri čemer medenico še vedno ohranjamo stabilno. Bodimo pozorni na to, da je koleno popolnoma iztegnjeno in se naša ledvena krivina ob iztegu noge ne spreminja. Na ta način bomo aktivirali veliko zadnjično mišico na iztegnjeni nogi in hkrati krepili roke, ramenski obroč in trup v opori.

4.VAJA

Zadnja vaja je namenjena stabilnosti sklepa v stoji na eni nogi. Vsak dan smo primorani stati v položaju na eni nogi, denimo že med samo hojo. Pomagali si bomo z žogico. Začnemo v stoječem položaju, v katerem potiskamo stegnjeno roko v žogico, s čimer zagotovimo aktivnost široke hrbtne mišice in dodano podporo trupa. Nato dvignemo nogo, ki je na strani žogice, do kota 90 stopinj in jo zadržimo eno sekundo. Izvedemo 15 ponovitev na vsaki strani. Pozornost naj bo na stojni nogi, na aktivnosti velike zadnjične mišice in sprednje stegenske mišice.

Sklep zaradi katerega lahko boli križ

Težave v sakroiliakalnem sklepu vodijo do omejitev pri vsakodnevnih opravilih. Lajšanje bolečin lahko vodi do kompenzacijskih mehanizmov hoje (preberite si članek o stopalu), sedečega položaja, teka in napetosti v ostalih mišicah in vezivnih tkivih, ki zato nudijo dodatno podporo. S pravilno vadbo lahko težave saniramo oz. preventivno vplivamo na dobro podporo in zdravje naše hrbtenice in medenice.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Vsem kdaj »zadiši« točno določena hrana ali prigrizek. Navadno se pojavi nenadna in močna želja po nezdravi in predelani hrani, kot so slani prigrizki, čokolada ali hitro pripravljena hrana. Ženske o tem poročajo kar dvakrat bolj pogosto kot moški. Hrepenenje oz. nenadna močna potreba po določeni hrani se praviloma ne pojavi brez razloga. Nasprotno - pomeni, da vam telo želi nekaj sporočiti. Razlog je lahko ta, da ne jeste dovolj hrane, ki jo telo potrebuje za proizvodnjo energije, ali pa v telesu primanjkuje nekega določenega hranila, vitaminov ali mineralov.
Učinkovita drža v vsakdanjem življenju je kombinacija zdravja vezivnega tkiva in vzdržljivih, krepkih mišic, ki jih dosežemo z vajami, ozaveščenostjo, preko živčnih poti. Med izvajanjem vaj je sicer ključna postavitev telesa, zavedanja telesa v prostoru in dihanja, a se drža neprestano spreminja in statično nameščanje nima dolgoročnega učinka. Ekonomična drža, med mirovanjem na obeh nogah, ustrezno prerazporedi težo telesa na nižje ekstremitete, pri čimer mišice porabljajo minimalno količino energije. Porušena drža lahko povzroči bolečine v spodnjem delu hrbtenice in različne mišično-skeletne težave.
Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda. Gre za najbolj nepogrešljiv element v telesu, ki ureja tudi ustrezno funkcijo vitamina D v telesu.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.