Kaj je stres? Vzroki, simptomi in načini obvladovanja stresa

Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Stres je bolezen novodobne družbe, ki predstavlja vedno večji socioekonomski problem. 70 do 80 odstotkov vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. Gre za stanje, ko naše telo reagira na dogodek, ki ga zazna kot nevarnost ali obremenitev.

Patologije

10 februarja, 2025

V članku pred vami boste izvedeli vse o stresu in stresorjih, kaj se med stresom dogaja v vašem telesu, kateri so vzroki za stres ter tveganja, ki so s stresom povezana. Nenazadnje pa vas bomo opremili z orodji, kako se s stresom najbolje spoprijeti.

Vrste stresa

Poznamo različne vrste stresa glede na čas trajanja, okoliščine ter odziv, ki ga ta zbudi v telesu.

Pozitiven stres, imenovan tudi eustres, nastane med navdušujočimi življenjskimi dogodki in aktivnostmi, ki v telesu spodbudijo zanesljivost, evforičnost, čustveno razgibanost in motiviranost.

Negativen stres nastane ob neljubih situacijah in življenjskih dogodkih, ko so zahteve okolja (delo, družinske obveznosti, finančne težave ipd.) previsoke in jih posameznik ne more učinkovito obvladati. Imenujemo ga tudi distres. Ima škodljive učinke na posameznika, saj povzroča tesnobo, zaskrbljenost in lahko vodi do fizičnih, čustvenih in psiholoških težav.

Naravni stres je vrsta stresa, ki se pojavi kot naravni odziv telesa na dejanske, objektivne situacije ali dogodke v okolju. Gre za evolucijsko reakcijo na grožnje ali izzive, ki posamezniku omogoča, da se ustrezno odzove in preživi.

Umetni stres je stres, ki ni ni posledica resničnih, objektivnih okoliščin, temveč je stranski proizvod sodobne urejene družbe in izhaja iz zaznave ali prepričanj posameznika. To pomeni, da oseba sama ustvarja občutek stresa zaradi svojih interpretacij ali pričakovanj glede določene situacije, tudi če ta objektivno morda ni stresna.

Fiziološki stres je telesni odziv na različne obremenitve, ki zahteva prilagoditev telesnih funkcij za ohranjanje homeostaze ali ravnovesja v organizmu. Lahko ga povzročijo dejavniki, kot so fizični napor, bolezen ali poškodbe, neustrezna prehrana ter okoljski dejavniki, kot so ekstremne temperature, onesnaženost zraka ali hrup.

Psihološki stres je vrsta stresa, ki izhaja iz duševnih ali čustvenih pritiskov ter vpliva na posameznikovo mentalno in čustveno stanje. Čeprav ne gre nujno za fizično grožnjo, telo pogosto reagira podobno kot pri fiziološkem stresu.

Kratkotrajni stres, imenovan tudi akutni stres, je vrsta stresa, ki se pojavi za kratek čas in je običajno posledica specifičnih situacij ali dogodkov, ki zahtevajo takojšnjo pozornost ali odziv. Ta vrsta stresa je običajno intenzivna, vendar hitro mine, ko se stresor odstrani ali ko se oseba uspešno spopade s situacijo.

Dolgotrajni stres, imenovan tudi kronični stres, je vrsta stresa, ki traja daljše obdobje in je posledica stalne izpostavljenosti stresorjem, brez ustreznega počitka ali rešitve težav. Za razliko od kratkotrajnega stresa, ki je običajno odziv na specifično in začasno situacijo, dolgotrajni stres nastane zaradi ponavljajočih se ali trajnih težav in izzivov, ki jih oseba ne more učinkovito obvladati. Kronični stres je pogosto manj intenziven kot akutni stres, vendar lahko ima resne posledice za zdravje, saj telo in um ostajata v nenehno aktiviranem stanju, kar vodi do izčrpanosti in obrabe.

Vzroki stresa

Stres lahko povzročijo različni dejavniki, imenovani stresorji. Ti so lahko fizični, kot so poškodbe, bolezen ali preobremenitev, ali pa psihični, kot so konflikti v razmerjih z našimi bližnjimi ali sodelavci, visoka pričakovanja, finančne težave, spremembe v življenju ali celo pozitivni dogodki, kot je telesna dejavnost, poroka ali selitev.

Vzroki za stres so torej lahko zelo različni in vsi ljudje jih lahko doživljajo drugače. Na to, kaj posamezniku povzroča stres, vpliva več dejavnikov, kot so naša osebnost, starost, predhodne izkušnje, vrednote, prepričanja in okoliščine, v katerih se zgodi določen dogodek. K stresnosti situacije ali dogodka vplivajo tudi naše misli ter ožje in širše okolje, v katerem živimo.

Kako se telo odzove na stres?

Stres povzroči odziv celotnega telesa na stresorje oz. ogrožajoče situacije, kar vodi v spremembe na čustveni, psihološki in telesni ravni. Takrat je pretežno aktiven simpatični živčni sistem z namenom aktivirati ti. boj/beg/zmrzni odziv na stres, ki pomeni stanje povečane pozornosti in telesne pripravljenosti na prežečo nevarnost ali pa v redkih primerih ohromitev. To pomeni, da naši možgani spodbudijo izločanje stresnih hormonov kortizola, adrenalina ter noradrenalina, kar povzroča določene fiziološke spremembe vseh telesnih organov in celic.

Sproščanje stresnih hormonov vključuje povišan krvni tlak, hitrejši srčni utrip, povečano raven sladkorja v krvi, dvig mišičnega tonusa in zmanjšan pretok krvi do organov, ki niso nujno potrebni za preživetje (možgani, črevesje, jetra, …). Opaziti je tudi povečano budnost in nivo energije, vznemirjen želodec in občutek strahu ali tesnobe. Ko se oseba sooča s težavami v vsakdanjem življenju, se bolj ali manj vedno sproži opisana reakcija, vendar se je pogosto sploh ne zavedamo.

Spoznajte Vagus od bližje

Naučite se vzpostavljati ustrezen tonus živca Vagus, potreben za primerno obvladovanje stresa in odzivanje telesa – za urejeno mišljenje, hranjenje in prebavo.

5 ur vsebine

Simptomi stresa

Simptomi stresa se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Znaki se med posamezniki lahko razlikujejo. Pri nekaterih se kažejo bolj na telesni ravni s povečanim potenjem ali hladnimi rokami, pri drugih bolj na čustvenem, miselnem ali vedenjskem področju. Simptome stresa lahko razdelimo v 3 večje skupine:

Fiziološki simptomi vključujejo nespečnost, slabost, glavobol, težave s prebavo, nočne more, visok krvni pritisk, suho kožo, alergične reakcije, povišan srčni utrip ipd.
Psihološki simptomi vključujejo negotovost, preobčutljivost, občutke obupa in žalosti, slabe misli, črnogledost, osamljenost, jezo in zavračanje pomoči.
Vedenjski simptomi vključujejo slabe odnose z bližnjimi, izogibanje nalogam, prekomerno uživanje alkohola ali drog, delovanje v skrajnosti, oslabljeno koncentracijo, zamujanje, …

Kako prepoznamo stres?

Stres lahko prepoznamo po različnih fizičnih, čustvenih in vedenjskih simptomih. Najpogostejši med temi so občutek zaskrbljenosti, tesnobe, razdražljivost, občutek jeze, žalosti ali brezupa, težave s spanjem, težave z osredotočanjem na naloge, odlašanje, povečan ali zmanjšan apetit, zmanjšana spolna sla ter umik iz družbe. Telesni simptomi stresa se izražajo v različnih delih telesa in so opisani v nadaljevanju.

Najpogostejši deli telesa, ki jih prizadene stres

Stresni odziv vodi v spremembe delovanja različnih delov telesa. Najpogostejši izmed teh vključujejo:

dihala (plitko, pospešeno dihanje, pogosti prehladi, astma, bolečine v prsnem košu),
prebavila (žeja, čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bolečine v želodcu, bruhanje),
koža (rdečica, bledica, povečano znojenje, hladne dlani, stopala in nos, naježenost),
srce in ožilje (visok krvni tlak, povišan srčni utrip, palpitacije, nepravilen srčni utrip),
mišični sistem (napetost mišic predvsem v vratu, ramenih in hrbtu, tresenje, trzanje, mišični krči, mišična oslabelost in utrujenost)
glavo in možgane (glavobol, budnost, bistrost, odločnost, napadalnost, strah, razširjene zenice, vrtoglavica, omedlevica, motnje vida in sluha)
mokrila in spolne organe (pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogosto siljenje na vodo in odvajanje vode).

Kratkoročne posledice stresa

Kratkotrajni stres lahko vpliva na vsakdanje življenje, vendar običajno mine, ko se stresni dejavniki zmanjšajo. Lahko je celo koristen, saj nam pomaga hitreje in bolj učinkovito reagirati na časovno občutljive situacije. Pomembno je, da se naučimo učinkovito obvladovati stres, da se izognemo dolgoročnim posledicam.

Dolgoročne posledice stresa

Kronični stres lahko povzroči resne posledice za naše telo in duševno zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi v razvoj ali poslabšanje številnih kroničnih bolezni. Te vključujejo bolezni srca, sladkorno bolezen, prebavne motnje in duševne bolezni, vključno z depresijo in anksioznostjo. Kronični stres lahko povzroči spremembe v možganih, ki vplivajo na našo sposobnost obvladovanja stresa in odzivanja na prihodnje stresorje. Stres lahko negativno vpliva tudi na imunski sistem in tako poveča tveganje za okužbe, poškodbe in alergije. Posledice kroničnega stresa lahko torej močno vplivajo na kakovost našega življenja. Kronični stres lahko povzroči tudi izgorelost – stanje, ki ga spremljajo popolna izčrpanost, občutek nemoči in izguba motivacije.

Stres in izgorelost - kaj je razlika?

Stres in izgorelost sta tesno povezana, vendar gre za različni stanji. Medtem ko stres predstavlja odziv na določene okoliščine in se ga lahko naučimo obvladovati z različnimi tehnikami, pa je izgorelost rezultat dolgotrajne izpostavljenosti stresu in vodi do popolne izčrpanosti, tako telesne kot duševne. Izgorelost se običajno razvija postopoma in lahko traja dalj časa, preden posameznik prepozna njene simptome.

Stres in nespečnost

Stres povzroča sproščanje stresnih hormonov in povečano aktivnost simpatičnega živčnega sistema, kar ohranja v telesu stanje aktivacije, budnosti in pripravljenosti. Iz istega razloga so oteženi umirjanje ter sproščanje. Poleg tega preprečujejo pričetek spanca negativne misli, povezane s stresno situacijo. Nespečnost in stres sta obojestransko povezana, saj tako kot stres onemogoča spanec, lahko tudi težave s spanjem dvigujejo raven stresa pri posamezniku.

Kako premagati stres in njegove simptome?

Obvladovanje stresa je ključno za ohranjanje dolgoročnega in celostnega zdravja. Da bi se uspešno uprli stresu in njegovim simptomom, je pomembno, da prepoznamo njegove vzroke in razvijemo strategije za njihovo obvladovanje. Obstaja več načinov za učinkovito spopadanje s stresom in njegovimi simptomi:

– Redna telesna dejavnost.

Gibanje je v Petem elementu najpomembnejše zdravilo in sredstvo pri obvladovanju stresa. Raziščite ponudbo spletnih vadb in razbremenite telo z našo pomočjo v udobju svojega doma. Kliknite tukaj (V elementu doma – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi).

– Zdrava prehrana in urejena spalna higiena.

Kronični stres kliče po spremembi slabih prehranskih in spalnih navad ali drugih neustreznih vsakodnevnih rutin. Vsa priporočila s poudarkom na hranilih, dodatkom mojih izbranih receptov za krepitev imunskega sistema in vadbenih prispevkov so strnjena v knjigi Zavladajte nad toksičnostjo (https://petielement.si/petielement_korak/prirocnik-toksicnost-imunski-sistem-petielement/ ).

– Sprostitvene tehnike, kot so meditacija in dihalne vaje.

V kolikor vam meditacija ni zelo poznana, želeli pa bi si o njej izvedeti več ali se v njej preizkusiti, kliknite na članek o meditaciji (Meditacija stimulira ventralni del živca Vagus – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi). V kolikor vam je ta oblika sproščanja blizu, vas vabimo, da uživate v brezplačni meditaciji, ki smo jo ustvarili za vas (https://www.youtube.com/watch?v=Ul9-0bA9EMo&t=389s).

– Ravnovesje med aktivnostjo simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema.

Simpatični živčni sistem telesu sporoča, da mu preži nevarnost, zato je treba nemudoma ukrepati z bojem ali begom. Ker je to stanje povišane energije in aktivnosti, je dolgotrajno zadrževanje aktivnega simpatikusa izčrpavajoče in nevzdržno. Parasimpatični živčni sistem pa je tisti, ki telesu sporoča umirjenost in spodbuja počitek, celjenje, rast in prebavo. Živec vagus oz. klatež je glavni živec parasimpatikusa, zato je njegov ustrezni tonus izrednega pomena. Iz tega razloga smo mu namenili spletno šolo, do katere lahko dostopate tukaj (4. Spletna šola živca Vagus za samozdravljenje – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi). V nekoliko skrajšani obliki pa je na voljo tudi webinar o vagusu (1-webinar: Vaje za vagusni živec – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi).

– Urejeni medosebni odnosi ali iskanje podpore pri prijateljih, družini ali strokovnjaku.

Poleg tega se je priporočeno izogibati nepotrebnim stresorjem, kjer je to mogoče. To lahko pomeni, da znamo reči »ne« ljudem ali aktivnostim, ki nas ne zanimajo oz. od katerih pričakujemo stresno situacijo že vnaprej. Vsem stresnim situacijam se ni mogoče izogniti, zato se je potrebno priučiti načinov, kako določene stresorje bolj učinkovito obvladati. To je lahko bodisi tečaj za izboljšanje komuniciranja (v primeru medosebnih konfliktov v službi), bodisi boljše načrtovanje prostega časa, financ ali pa obrokov. Prav tako je pomembno, da skrbimo za svoje duševno zdravje in si poiščemo strokovno pomoč, če občutimo, da je stresa preveč.

Nameščanje živca vagusa in umirjanje živčnega sistema

Živec vagus oživčuje organe, vpliva na ritem tvojega srca, krvni tlak in v neustreznem položaju prižiga kronični stres.

Vadbe in meditacije

Pogosta vprašanja o stresu

Kaj je stres?

Stres je naravni odziv telesa na izzive in pritiske, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Imenujemo ga lahko tudi beg/boj/zmrzni odziv. Zanj je navadno značilna aktivnost simpatičnega živčnega sistema in povečano sproščanje stresnih hormonov kortizola, adrenalina in noradrenalina.

Kako prepoznati simptome stresa?

Znaki ter simptomi stresa so različni in se kažejo tako na telesnem kot na duševnem nivoju. Med najpogostejše telesne simptome spadajo povišan krvni tlak, hitrejši srčni utrip, bolečine v prsih, glavoboli, prebavne težave in težave s spanjem. Na duševnem nivoju se stres kaže kot občutek tesnobe, razdražljivost, obupanost, občutek preobremenjenosti in nezmožnost koncentracije. Ti simptomi stresa se lahko razlikujejo glede na posameznika in intenzivnost stresa.

Kakšne zdravstvene težave lahko povzroči kronični stres?

Stres lahko dolgoročno povzroči bolezni srca, sladkorno bolezen, prebavne težave, duševne bolezni, kot so depresija in anksioznost, težave s spanjem ter motnje v delovanju imunskega sistema.

Kako se lahko boljše spoprimem s stresom v svojem življenju?

Stres lahko zmanjšate z redno telesno dejavnostjo, sprostitvenimi tehnikami, zdravo prehrano in iskanjem podpore pri bližnjih ali strokovnjakih. Predlagamo, da začnete s programom za nameščanje vagusa (Nameščanje Vagusa – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi).

Kako se lahko boljše spoprimem s stresom v svojem življenju?

Kako se spoprijeti z delovnim stresom?

Spoprijemanje z delovnim stresom je ključno za ohranjanje dobrega počutja in produktivnosti. Med strategijami, ki lahko pomagajo obvladovati stres na delovnem mestu, so postavljanje proritet, učinkovito komuniciranje, upravljanje s časom in kratki odmori, učenje tehnik sproščanja, postavljanje jasnih meja pred prilagajanjem potrebam drugih oseb, učenje novih veščin, redna telesna dejavnost, določanje realnih ciljev in iskanje podpore, ko je to potrebo.

Kakšna je razlika med stresom in izgorelostjo?

Medtem ko je stres odziv na določene situacije, je izgorelost rezultat dolgotrajne izpostavljenosti stresu in vodi do popolne izčrpanosti. Kronični stres sicer ni povzročitelj izgorelosti, temveč je kvečjemu njen sprožitelj. Ljudje so namreč različno dovzetni in opremljeni za delovanje v stresnih situacijah, zato dva posameznika med doživljanjem enake mere stresnih situacij ne bosta imela enakega tveganja za izgorelost.

Kako si lahko pomagam, če čutim simptome izgorelosti?

Prvi korak k zdravljenju je ta, da ne izgubite upanja. Telo ima neverjetno sposobnost regeneracije, zato zaupajte vase in preberite rešitve v članku o izgorelosti (Preprečite izgorelost, napolnite baterije in povečajte cirkulacijo – Peti element – terapije, vadbe in spletni programi).

Kaj so glavni vzroki stresa?

Glavni vzroki stresa vključujejo fizične in psihične obremenitve, kot so bolezni, finančne težave, spremembe v življenju, poškodbe ali travmatski dogodki in konflikti v razmerjih. V novodobni družbi ne smemo pozabiti na pomemben vpliv družbenih omrežij, ki povzročajo pritisk na navidezno vzdrževanje popolnega življenja.

Kako stres vpliva na duševno zdravje?

Stres lahko povzroči duševne bolezni, kot so depresija, tesnobnost in panične motnje ter zmanjša sposobnost obvladovanja prihodnjih stresorjev.

Ali je mogoče popolnoma odpraviti stres?

Popolnoma odpraviti stresa ni mogoče, saj ga potrebujemo v situacijah, ki jih telo prepozna kot ogrožajoče. Vendar pa lahko stres z ustreznimi tehnikami in življenjskim slogom uspešno obvladujemo in zmanjšamo njegov vpliv na naše življenje.

Kako zmanjšati stres v vsakdanjem življenju?

Zmanjšanje stresa lahko dosežemo s tehnikami, kot so redno gibanje, ustrezno upravljanje časa, meditacija in ustvarjanje pozitivnih odnosov. Pomembno je tudi postavljanje meja in iskanje časa za sprostitev ter hobije.

Katere so najbolj učinkovite tehnike sproščanja?

Med najbolj učinkovite tehnike sproščanja spadajo dihalne vaje, joga, meditacija, mišično sproščanje in narava. Preusmerjanju misli in sproščanju lahko pripomorejo tudi hobiji, kot so ustvarjanje, slikanje ali pisanje. Oglejte si brezplačen prispevek o tem, zakaj je optimalni vzorec dihanja temelj našega vsakdanjega delovanja.

Kako stres vpliva na telo in zdravje?

Stres aktivira telo v odziv na nevarnost, kar lahko povzroči povečano srčno frekvenco, napetost mišic in hormonske spremembe. Dolgotrajni stres lahko vodi do težav, kot so srčne bolezni, diabetes, in oslabitev imunskega sistema.

Ali lahko stres povzroči fizične bolezni?

Da, dolgotrajni stres lahko prispeva k razvoju bolezni, kot so hipertenzija, bolezni srca, kap prebavne motnje in težave s kožo. Povezan je tudi z vnetnimi boleznimi.

Kakšna je povezava med stresom in nespečnostjo?

Stres pogosto vodi do nespečnosti, saj telesni odzivi na stres otežujejo sprostitev in pričetek spanca. Pomanjkanje spanja pa lahko dodatno poveča raven stresa, kar ustvari začaran krog.

Ali lahko dolgotrajen stres vodi v depresijo?

Da, dolgotrajen stres in neučinkovito obvladovanje stresnih situacij lahko dolgoročno vodita v depresijo.

Kako preprečiti izgorelost zaradi stresa?

Preprečevanje izgorelosti vključuje postavljanje meja, redne odmike, iskanje podpore ter skrbi za svoje fizično in duševno zdravje. Pomembno je tudi prepoznavanje lastnih meja in obvladovanje pričakovanj.

Kako stres vpliva na prebavo in apetit?

Stres lahko povzroči prebavne težave, kot so krči, driska ali zaprtje, ter vpliva na apetit, kar lahko vodi do prenajedanja ali pomanjkanja apetita.

Ali obstajajo naravni načini za zmanjšanje stresa?

Da, naravni in učinkoviti načini za zmanjšanje stresa vključujejo gibanje, meditacijo, dihalne tehnike, preživljanje časa v naravi ter uživanje v hobijih in ustvarjalnosti.

Kako uravnotežiti stres med delom in zasebnim življenjem?

Uravnoteženje stresa vključuje postavljanje prioritet, organizacijo časa, postavljanje meja med delom in prostim časom ter iskanje trenutkov za sprostitev in osebno zadovoljstvo.

Kako stres vpliva na kožo in videz?

Stres kratkoročno povečuje znojenje in povzroča naježitev kože. Dolgoročno lahko povzroči težave s kožo, kot so akne, ekcemi in prezgodnje staranje. Hormonske spremembe, povezane s stresom, lahko vplivajo na videz in zdravje kože.

Kdaj je čas za iskanje strokovne pomoči zaradi stresa?

Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati, ko stres postane neobvladljiv in vpliva na vsakdanje življenje, zdravje, odnose ali duševno počutje. Prav tako je priporočljivo poiskati pomoč ob dolgotrajn anksioznosti, depresiji ali vztrajajočimi fizičnimi simptomi in znaki.

Kako se znebiti stalnih skrbi in negativnih misli zaradi stresa?

Tehnike, kot so čuječnost, kognitivno vedenjska terapija, pisanje dnevnika in pogovor s podporno osebo, lahko pomagajo pri premagovanju negativnih misli in skrbi.

Ali lahko stres vpliva na moj srčni utrip ali krvni tlak?

Da, stres lahko povzroči povečanje srčne frekvence in krvnega tlaka. Dolgotrajni stres lahko prispeva k srčnim boleznim in drugim zdravstvenim težavam.

Kako lahko telesna vadba pomaga pri zmanjšanju stresa?

Telesna vadba sprošča endorfine, ki izboljšujejo razpoloženje, zmanjšujejo anksioznost in pomagajo pri sprostitvi. Redna aktivnost spodbuja spremembe v fiziologiji telesa ter tako pripomore k splošnemu zdravju in počutju.

Kako stres vpliva na moj imunski sistem?

Dolgotrajni stres oslabi imunski sistem, kar povečuje tveganje za okužbe, bolezni, ponavljajoče prehlade, alergije in upočasni proces celjenja. Povezan je tudi z vnetnimi reakcijami.

Ali obstajajo prehranska dopolnila ali živila, ki zmanjšujejo stres?

Nekatera prehranska dopolnila, kot so omega-3 maščobne kisline, magnezij in vitamini B, ter živila, bogata z antioksidanti, lahko pomagajo zmanjšati stres in podpreti duševno zdravje. Pri tem bistveno vlogo igra urejena in raznovrstna prehrana, ki zagotovi dovolj hranil. Podrobno o optimalni prehrani si preberite v mojem priročniku: https://petielement.si/petielement_korak/prirocnik-toksicnost-imunski-sistem/ .

Kako razlikovati med običajnim stresom in anksiozno motnjo?

Običajen stres je običajen odziv na težavne situacije, medtem ko anksiozna motnja vključuje dolgotrajne in intenzivne simptome, ki vplivajo na vsakdanje življenje in delovanje. Znakov anksioznosti so prekomerna zaskrbljenost, panični napadi in izogibanje interakcijam.

Kako lahko meditacija pomaga pri obvladovanju stresa?

Meditacija pomaga umiriti um, zmanjšati raven stresa in povečati čuječnost. Redna praksa meditacije lahko izboljša duševno zdravje in splošno dobro počutje.

Ali je normalno, da stres vpliva na mojo koncentracijo in spomin?

Da, stres lahko negativno vpliva na koncentracijo, spomin in kognitivne sposobnosti. Dolgotrajni stres lahko povzroči težave pri osredotočanju in pomnjenju informacij.

Kako se izogniti stresnim situacijam na delovnem mestu?

Izogibanje stresnim situacijam vključuje učinkovito upravljanje časa, postavljanje realnih pričakovanj, odprto komunikacijo ter iskanje ravnotežja med delom in prostim časom.

Kako naučiti otroke in najstnike obvladovati stres?

Otroke in najstnike lahko naučimo obvladovati stres s spodbujanjem odprte komunikacije, učenja tehnik sproščanja, spodbujanja telesne aktivnosti in ustvarjanja pozitivnih navad, kot so organizacija časa in postavljanje ciljev.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Literatura

Alshak MN, Das JM. Neuroanatomy, Sympathetic Nervous System. [Updated 2023 May 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK542195/
Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Mojca Zvezdana Dernovšek, Mateja Gorenc, Helena Jeriček. – Ljubljana : Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006.
Starc R (2008). Bolezni zaradi stresa 1. Ljubljana: Sirius AP.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*

Ime Priimek

Elektronski naslov*

Name

This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Rehabilitacija, Patologije, Poškodbe, Bolečine

Kako se znebiti bolečine v vratu

Bolečine in poškodbe v vratnem delu hrbtenice so dandanes zelo pogoste. Največkrat se pojavlja v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, velikem obsegu ponavljajočih in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in ergonomsko neustreznem delovnem okolju. Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v kolikor sami izvajate naslednje vaje, le-te uvajate postopoma v vaš vsakdanjik, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno provocirajo simptome.

Splošno

Fascija, hidracija in stres

Zakrčenost mišice je lahko posledica slabo hidriranega vezivnega tkiva (fascije), nepravilnega dihanja, prekomerne statike v življenjskem slogu, nezadostnega vnosa vode kot tudi dolgotrajen in slabo obvladan stres, stare poškodbe (brazgotine), travmatični dogodki (avtomobilska nesreča, kronične bolezni, smrt) itd. Skrb za dihanje, vnos zadostne količine vode in ohranjanje telesne gibljivosti telesu omogočajo hitrejšo sposobnost prilagajanja in boljšo adaptacijo na spremembe. Takšno gibljivost in moč, kot jo imamo danes, lahko brez težav ohranimo v pozni starosti, le ukvarjati se je treba s telesom, ne pa ga zanemarjati.

Splošno

Ljubezen do sebe se začne z dihanjem

Skrivnost se skriva v dihanju. Glavna dihalna mišica je prepona. Vendar prepona ni pomembna samo za dihanje kot primarnega pomena. Zaradi gravitacije je pomembna usklajenost notranje enote, kar se uskladi izključno z ustreznim dihanjem. Živec Vagus pa potrebuje ustrezen dihalni vzorec, za optimalno napetost in funkcijo. Simptomi novodobnega življenjskega sloga zaradi pomanjkanja gibanja in premalo ljubezni (neustrezne obravnave) do sebe, so vir neštetih motenih funkcij telesa. Zato poskrbite zase s ponavljanjem optimalnega diha.

PROGRAMI PRILAGOJENI VAM

SPLETNA ŠOLA

VADBE

MEDENIČNO DNO

REŠEVANJE BOLEČINE

SPECIFIČNI PROGRAMI

KNJIGA