Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt
Obstajata fekalna in urinska inkontinenca. Fekalna inkontinenca označuje nezmožnost nadzora nad odvajanjem blata, medtem ko urinska inkontinenca pomeni nezmožnost nadzora nad odvajanjem urina. Z urinsko inkontinenco se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica žensk. Pogosteje se pojavi tudi pri osebah, starejših od 60 let.
Sama po sebi urinska inkontinenca ni nevarna ali huda bolezen, vendar kljub temu pomembno vpliva na kakovost življenja posameznic in posameznikov. Inkontinenca ni samo fizični problem, temveč lahko povzroči tudi psihološke stiske in omejuje socialne aktivnosti.
Poznamo več vrst urinske inkontinence, ki jih ločimo glede na vzrok nastanka bolezni. Vsem je skupno, da povzročajo nepravilno ali nezaželeno uhajanje urina in s tem vplivajo na kakovost življenja. Najpogostejši sta stresna in urgentna inkontinenca.
Stresna urinska inkontinenca pomeni uhajanje urina ob telesnih naporih, ki povečajo pritisk znotraj trebušne votline in maternice. To so lahko povsem vsakdanje aktivnosti, kot so kašelj, kihanje, smeh, poskoki, dviganje težkih bremen in podobno. Stresna urinska inkontinenca je najpogostejša vrsta inkontinence. Pri stresni urinski inkontinenci navadno uhajajo manjše količine vode, vendar je količina odvisna od napolnjenosti mehurja in znotrajtrebušnega pritiska.
Urgentna urinska inkontinenca se kaže kot nenadna, močna potreba po uriniranju, ki ji pogosto sledi uhajanje urina. Lahko je prisotno tudi pogosto uriniranje, ki ga s strokovnim terminom imenujemo frekvenca. Urgentna urinska inkontinenca je pogosto povezana z motnjami v delovanju mehurja in živčevja, ki nadzorujejo mehur.
Mešana urinska inkontinenca združuje simptome stresne in urgentne urinske inkontinence. Bolniki pogosto doživljajo simptome obeh vrst, kar lahko zaplete postavitev ustrezne diagnoze in zdravljenje urinske inkontinence.
Razlog za inkontinenco se skriva v medeničnem dnu. Gre za spregledan, a tako pomemben del telesa, ki preko fascij in živca Vagus vpliva na celotno telo.
Inkontinenca s puščanjem je stanje, pri katerem mehur zaradi nepopolnega praznjenja postopoma postaja prekomerno poln, kar povzroči nenadzorovano uhajanje urina. To se kaže kot kapljanje po uriniranju.
To vrsto urinske inkontinence pogosto povzročajo težave, kot je povečana prostata, ki preprečuje popolno izpraznjenje mehurja, ali oslabelost mišic mehurja zaradi stanj, kot so diabetična nevropatija ali spinalne utesnitve.
Simptomi vključujejo kapljanje urina, slabo elastičnost mehurja in občutek prekomernega pritiska, pri čemer lahko zadržan urin preseže normalno kapaciteto mehurja.
Funkcionalna inkontinenca se pojavi, kadar fizični ali psihološki dejavniki posamezniku preprečujejo pravočasno uporabo stranišča, čeprav delovanje sečnega mehurja ni neposredno prizadeto.
Nevrološka motnja mehurja je stanje, pri katerem je nadzor nad delovanjem mehurja moten zaradi poškodb ali bolezni živčnega sistema. Ta motnja lahko prizadene senzorične ali motorične živce, ki so odgovorni za pravilno delovanje mehurja, kar vodi do težav pri shranjevanju ali praznjenju urina. Nevrološke motnje, kot so multipla skleroza, Parkinsonova bolezen ali poškodbe hrbtenjače, lahko vplivajo na delovanje sečnega mehurja in privedejo do urinske inkontinence.
Stresna urinska inkontinenca nastane navadno zaradi oslabljenih mišic medeničnega dna ali mišice zapiralke, ki ne morejo zadržati urina pri povečanem znotrajtrebušnem pritisku. Glavni vzroki so lahko:
Stresna urinska inkontinenca je ena najpogostejših oblik urinske inkontinence, ki se pojavi pri naporih, kot so kašelj, kihanje, smeh ali dvigovanje težjih bremen. Če opažate pogostejše uhajanje urina med tovrstnimi aktivnostmi in to vpliva na vaše vsakdanje življenje, je priporočljivo, da poiščete strokovno pomoč.
Medenično dno prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju podpore hrbtenici, medenici in kolkov. Povezano je s čeljustnim sklepom, preko vagusnega živca z možgani in nanj močno vpliva dihalna mišica diafragma.
Vsaka kaplja urina, ki uide, še ne pomeni urinske inkontinence. Za postavitev diagnoze urinske inkontinence obstajajo določeni objektivni kriteriji. Pri ginekologu sta anamneza in klinični pregled ključna usmerjevalca nadaljnjih preiskav in postopkov.
Danes številni uporabljajo posebej prilagojene vprašalnike, ki omogočajo bolj natančno in hitrejšo obravnavo bolnic. Vprašanja so usmerjena v vsakodnevne situacije, v katerih bolnicam uhaja urin. Stresna urinska inkontinenca je pogosto povezana s pozitivnimi odgovori glede uhajanja urina med dejavnostmi, ki povečajo intraabdominalni pritisk (na primer pri težkem fizičnem delu ali kašljanju). Po drugi strani uhajanje urina ob nenadni potrebi po uriniranju kaže na urgentno inkontinenco.
Če simptomi postanejo izrazitejši po zaužitju alkoholnih pijač, kave ali ob hladnem vremenu, lahko sklepamo, da je vzrok urgentne inkontinence nestabilen detruzor. Uhajanje urina med lažjo telesno dejavnostjo ali nenadzorovano uhajanje urina lahko nakazuje oslabelost uretralnega sfinktra, medtem ko uhajanje urina po končanem uriniranju pogosto kaže na prisotnost cistokele ali redkeje uretralnega divertikla. Stalno nenadzorovano uhajanje urina je lahko posledica urogenitalnih fistul ali prirojenih nepravilnosti, kot sta ektopični uretre ali epispadija.
Urinska inkontinenca med spolnim odnosom je še vedno tabu tema. Uhajanje urina med vaginalno penetracijo nakazuje na stresno urinsko inkontinenco, medtem ko je uhajanje urina med orgazmom pogosteje posledica nestabilnega detruzorja.
Pomembno je tudi, da vprašanja zajemajo informacije o količini uhajajočega urina (na primer število uporabljenih vložkov na dan, velikost vložkov) ter pogostost uriniranja. Pri tem je treba upoštevati starost bolnic – pri 70 letih je dvakratno nočno uriniranje normalno, pri 80 letih pa trikratno. Prav tako je treba nasloviti vprašanja o morebitnih drugih zdravstvenih težavah, kot so kronične pljučne bolezni, zaprtje, inkontinenca blata, nevrološke bolezni ali diabetes mellitus.
Izjemno pomembni so tudi podatki o trenutni farmakoterapiji. Antihipertenzivi, zlasti tisti z diuretičnim učinkom, lahko poslabšajo simptome tako urgentne kot stresne inkontinence. Paradoksalno lahko oksibutinin, ki se sicer uporablja za zdravljenje bolnic z nestabilnim detruzorjem, poslabša urinsko inkontinenco zaradi povečanja rezidualnega volumna in posledične “overflow” inkontinence.
Po opravljenih bakterioloških in biokemičnih preiskavah urina se urinska inkontinenca potrdi z »enournim testom z vložkom«, v terciarnih centrih pa se z urodinamskimi preiskavami ocenjuje sposobnost spodnjih sečil za zbiranje, odvajanje in preprečevanje nenadziranega odtekanja urina. V zahtevnejših primerih so urodinamske meritve kombinirane z vizualnimi preiskavami (videocistouretrografija in ultrazvok). Diagnostiko včasih dopolnijo tudi dodatne funkcionalne preiskave, kot so merjenje električne prevodnosti uretre, ambulantna cistometrija, v nekaterih primerih pa z elektromiografskimi meritvami na mišicah medeničnega dna.
V preteklosti so se ženske, ki so se soočale s simptomi urinske inkontinence, pričele izogibati aktivnostim, ki so vodile v nehoteno uhajanje urina. To je bila posledica sramu in nevednosti, povezane z urinsko inkontinenco.
Danes se je potrebno zavedati, da je urinska inkontinenca ozdravljiva in da mnoge ženske lahko ponovno živijo aktiven življenjski slog, ki vključuje tudi dvigovanje težkih bremen in brezskrbno življenje brez preventivne uporabe dnevnih higienskih vložkov.
Razlog za inkontinenco se skriva v medeničnem dnu. Gre za spregledan, a tako pomemben del telesa, ki preko fascij in živca Vagus vpliva na celotno telo.
Inkontinenca lahko bistveno vpliva na samozavest in socialno življenje posameznika. Je pogost, vendar obvladljiv zdravstveni problem pri katerem sta za ponovno vzpostavitev normalnega življenja ključna pravočasna diagnoza in zdravljenje. S pravo kombinacijo življenjskih sprememb, vaj in po potrebi medicinskih posegov lahko posamezniki znova zaživijo polno življenje. Pomembno je tudi zavedanje, da niso sami in da obstajajo učinkovite rešitve za obvladovanje tega stanja.
Da, vendar ne tako pogosto kot ženske. Z inkontinenco se po 50. letu sooča približno ena petina moških, najpogosteje se pojavi pri posameznikih po operativnih posegih, kot je operacija prostate.
Prvi znaki urinske inkontinence vključujejo nehoteno uhajanje urina pri kašljanju, kihanju, smehu ali telesnem naporu, kar kaže na stresno inkontinenco. Drugi pogosti znak je močna in nenadna potreba po uriniranju, ki je pogosto prepoznavna pri urgentni inkontinenci.
Inkontinenca se diagnosticira s podrobno anamnezo, kjer zdravnik preveri simptome, življenjske navade in morebitne dejavnike tveganja. Fizikalni pregled, vključno z oceno mišic medeničnega dna, pogosto dopolnijo testi, kot so urinski test za izključitev okužb, dnevnik uriniranja za spremljanje vzorcev in ultrazvok za pregled mehurja. V zahtevnejših primerih se uporabijo urodinamski testi, ki merijo delovanje mehurja in sečnice.
S pojavom urgentne urinske inkontinence je pogosteje povezana višja starost, s pojavom stresne urinske inkontinence pa večje število vaginalnih porodov, inštrumentalni porod in višja porodna teža novorojenčka.
Prav tako so vsem vrstam urinske inkontinence bolj izpostavljene osebe s prekomerno telesno težo in diabetesom (višja raven krvnega sladkorja po eni strani deluje kot diuretik, ki vodi v povečano frekvenco in urgenco mikcij, po drugi strani pa pride do nevropatske disfunkcije mehurja zaradi mikrovaskularnih sprememb, kar se kaže v prekomerni aktivnosti detruzorja in motnjah tonusa sfinktra sečnice).
Ostali dejavniki tveganja vključujejo kronični kašelj, kajenje, kirurške posege v mali medenici, dvigovanje bremen in določena psihotropna zdravila.
V studiu Peti element nudimo celovit pristop k zdravljenju inkontinence brez operacije, kar vključuje terapijo za medenično dno (https://petielement.si/terapija-za-medenicno-dno/ ), usmeritve glede vsakodnevnih in morebiti prehranskih navad, dihalnih tehnik, obvladovanja stresa in, kar je izredno pomembno, gibalnih vzorcev in navad. Preko spleta ponujamo knjižico za ženske (https://petielement.si/petielement_korak/nasveti-za-zdravje-medenicnega-dna/ ), v januarju 2025 pa pričenjamo z revolucionarno spletno šolo za zdravje medeničnega dna izključno za ženske (https://petielement.si/petielement_korak/spletna_sola_medenicnega_dna/ ).
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.
"*" indicates required fields
"*" indicates required fields
