75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

logo-peti-element
9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
nitkanje_zivcev-petielement_opt

Raztezanje živcev za lajšanje bolečine, mravljinčenja in pekočih občutkov

Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Bolečine, Patologije, Rehabilitacija
15 aprila, 2021

Vse več ljudi se sooča z bolečinami v križu. Velik delež bolečin v spodnjem delu hrbtenice je povezan z vnetjem ishiadičnega živca, za katero je značilno, da se bolečina iz križa širi v nogo, praviloma nižje od kolena.

Kadar je živec iz različnih vzrokov utesnjen, se lahko pojavijo bolečine, mravljinčenje, upad mišične moči, propadanje mišičnih celic ali omejena gibljivost v sklepih.

Najbolj splošno znano stanje utesnjenosti živca je išias oziroma ishialgija. Z izrazom išias opisujemo bolečino, ki izvira iz spodnjega dela hrbta in izžareva navzdol po nogi. Gre za skupek simptomov, kot so bolečina, ki izvira iz križa in se širi preko zadnjice navzdol po nogi, mravljinčenje in občutek šibkosti. Simptomi išiasa se pojavijo, ko je živec vnet, razdražen ali utesnjen blizu svojega izvora.

Včasih pa utesnitev in, posledično, vnetje živca povzroča mišica – takrat imamo najverjetneje opravka s tako imenovanim sindromom piriformis.

Mišica piriformis je majhna, hruškasto oblikovana mišica, ki leži pod veliko zadnjično mišico. Prekomerna napetost omenjene mišice, ki je lahko posledica številnih dejavnikov, povečuje pritisk na išiasni živec. Draženje omenjenega živca povzroča simptome, kot je bolečina, ki izžareva po zadnji strani noge do stopala.

Sindrom piriformis se običajno začne z bolečino, mravljinčenjem ali omrtvičenim občutkom v zadnjici, medtem ko predel križa ni boleč. V obeh primerih je zdravljenje običajno konzervativno. Za lajšanje simptomov se navadno uporablja pristop, ki kombinira gibalno terapijo z manualno terapijo. Izjemno učinkovite pa so tudi posebne tehnike ali vaje za mobilizacijo živčevja, ki bodo predstavljene v nadaljevanju.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Mobilizacija živčevja

Živčni sistem delimo na osrednji in obkrajni živčni sistem, vendar po zgradbi in funkciji deluje kot neprekinjena povezava, ki se med gibanjem ves čas prilagaja telesu.

Vsakršno gibanje, celo dihanje ali požiranje, zahteva prilagajanje živčnega tkiva. Glede na smer, hitrost in obseg giba živčevje spreminja svojo napetost in dolžino ter drsi med okoliškim tkivom. Pri zdravem človeku je živčevje prožno, kar omogoča prosto drsenje živca med drugimi mehkimi strukturami.

Poškodba živca, ki je lahko posledica kemičnih dražljajev, nakopičenih vnetnih produktov, poškodbe ali utesnitve, pa lahko ovira naravno gibanje živca, kar izzove bolečino, mravljinčenje in šibkost mišic.

Zato ni dovolj, da živec ali vezivno tkivo, ki ščiti živčevje, le raztegnemo, okrepimo mišice, sprostimo okoliško tkivo ali mobiliziramo sklep, ampak je potrebno mobilizirati tudi živčne poti.

Tehnike za mobilizacijo živčevja so nevrodinamični postopki, ki skušajo izzvati drsenje med živčnimi strukturami in okoliškim tkivom, kot so mišice, vezivno tkivo in ligamenti.

Vaje za mobilizacijo živčevja so osredotočene na povrnitev sposobnosti živčnega sistema, da prenaša kompresijske, frikcijske in natezne sile, ki so prisotne med gibanjem.

Nevrodinamične tehnike izboljšujejo pretok tekočin, zmanjšujejo utesnitve, otekline in preobčutljivost ter povečujejo imunski odziv.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Vaje raztezanja išiasnega živca za blaženje simptomov išiasa in sindroma piriformis

V nadaljevanju je predstavljen nabor vaj, namenjenih nežni mobilizaciji išiasnega živca, ki bodo pomagale ublažiti simptome vnetega in razdraženega živca. Prav tako lahko pomagajo okrepiti splošno moč in gibljivost telesa.

Vaje so enostavne, prilagojene domači uporabi. Uporabljamo jih lahko kot samostojno obliko samopomoči ali pa kot dopolnilo ostalim konservativnim ukrepom za blaženje simptomov išiasa ali sindroma piriformis.

Raztezanje išiasnega živca za blaženje simptomov: leže

Obe različici vaje izvajamo leže na hrbtu, z nebolečo nogo pokrčeno na podlagi, nogo na strani bolečine pa iztegnjeno ter prislonjeno ob steno ali vertikalno podlago. Roke naj bodo sproščene na telesu.

Pri prvi različici vaje podaljšamo vratno hrbtenico in brado približamo prsnici, nato dvignemo glavo od podlage in sočasno konico stopala usmerimo v nebo. Nato glavo sprostimo na podlagi, brado usmerimo v nebo in sočasno potisnemo peto v nebo, medtem ko konico stopala usmerimo proti obrazu. Vajo izvajamo počasi

Pri drugi različici vaje podaljšamo vratno hrbtenico in brado približamo prsnici, nato dvignemo glavo od podlage in sočasno potisnemo peto v nebo, medtem ko konico stopala usmerimo proti obrazu. Nato glavo sprostimo na podlagi, brado usmerimo v nebo in sočasno konico stopala usmerimo proti stropu. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Nedrseče nogavičke na prste (odprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Raztezanje išiasnega živca za blaženje simptomov: sede

Obe različici vaje izvajamo sede na stolu ali, še bolje, nekoliko višji podlagi, roke pa naj bodo sproščene ob telesu.

Pri prvi različici vaje naj bo položaj hrbtenice nekoliko sključen. Medtem ko glavo rahlo zvrnemo nazaj, iztegnemo koleno prizadete noge in usmerimo stopalo proti obrazu. Nato sprostimo brado na prsnico, pokrčimo koleno in usmerimo konico stopala proti podlagi. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Pri drugi različici vaje naj bo hrbtenica pred začetkom izvajanja vaje poravnana. Nato upognemo glavo in brado položimo na prsnico, nekoliko upognemo celotno hrbtenico, iztegnemo koleno prizadete noge in usmerimo stopalo proti obrazu. Zatem poravnamo hrbtenico, dvignemo glavo, usmerimo brado rahlo proti stropu, sočasno pokrčimo koleno in konico stopala usmerimo proti podlagi. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov <tukaj>. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov <tukaj> in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Neprijeten občutek vrtenja, ki se pojavi ob premikanju glave, je posledica vrtoglavice. Najučinkovitejši način zdravljenja vrtoglavice je vestibularna rehabilitacija. Redno izvajanje vaj, predstavljenih v nadaljevanju, bo spodbudilo delovanje ravnotežnega sistema in zmanjšalo simptome vrtoglavice. Vadba nima kontraindikacij in je primerna za zdravljenje vseh vrst vestibularnih motenj.
Losos je pogosto opevan zaradi svojih koristi za zdravje. Poln je namreč omega-3 maščobnih kislin, ki so se izkazale za koristne pri celičnem delovanju, regulaciji živčnega sistema, vnetnih odgovorih telesa in drugih pomembnih procesih. Vendar pa ne prihaja vsak losos iz istih virov. Dandanes večina lososa, ki ga kupujemo, ni ulovljena v divjini, ampak vzgojena na ribjih farmah. V nadaljevanju so opisane razlike med divjim in gojenim lososom in morebitna prevlada ene vrste nad drugo za naše uživanje.
Svoj imunski sistem lahko izboljšate s smehom. Ta krepi mišice, masira notranje organe, povečuje kroženje krvi po telesu, stimulira imunski sistem, (povečuje raven imunoglobolina A in G, ki varujeta pred okužbami), izboljšuje spomin, pospešuje izločanje hormonov sreče in znižuje raven stresnih hormonov.
Košarica
There are no products in the cart!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.