75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
nitkanje_zivcev-petielement_opt

Raztezanje živcev za lajšanje bolečine, mravljinčenja in pekočih občutkov

Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Bolečine, Patologije, Rehabilitacija
15 aprila, 2021

Vse več ljudi se sooča z bolečinami v križu. Velik delež bolečin v spodnjem delu hrbtenice je povezan z vnetjem ishiadičnega živca, za katero je značilno, da se bolečina iz križa širi v nogo, praviloma nižje od kolena.

Kadar je živec iz različnih vzrokov utesnjen, se lahko pojavijo bolečine, mravljinčenje, upad mišične moči, propadanje mišičnih celic ali omejena gibljivost v sklepih.

Najbolj splošno znano stanje utesnjenosti živca je išias oziroma ishialgija. Z izrazom išias opisujemo bolečino, ki izvira iz spodnjega dela hrbta in izžareva navzdol po nogi. Gre za skupek simptomov, kot so bolečina, ki izvira iz križa in se širi preko zadnjice navzdol po nogi, mravljinčenje in občutek šibkosti. Simptomi išiasa se pojavijo, ko je živec vnet, razdražen ali utesnjen blizu svojega izvora.

Včasih pa utesnitev in, posledično, vnetje živca povzroča mišica – takrat imamo najverjetneje opravka s tako imenovanim sindromom piriformis.

Mišica piriformis je majhna, hruškasto oblikovana mišica, ki leži pod veliko zadnjično mišico. Prekomerna napetost omenjene mišice, ki je lahko posledica številnih dejavnikov, povečuje pritisk na išiasni živec. Draženje omenjenega živca povzroča simptome, kot je bolečina, ki izžareva po zadnji strani noge do stopala.

Sindrom piriformis se običajno začne z bolečino, mravljinčenjem ali omrtvičenim občutkom v zadnjici, medtem ko predel križa ni boleč. V obeh primerih je zdravljenje običajno konzervativno. Za lajšanje simptomov se navadno uporablja pristop, ki kombinira gibalno terapijo z manualno terapijo. Izjemno učinkovite pa so tudi posebne tehnike ali vaje za mobilizacijo živčevja, ki bodo predstavljene v nadaljevanju.

Predavanje o živčnem sistemu

Oglejte si predavanje kako je prsni koš povezan z držo in kako dihanje vpliva na centralni živčni sistem.

Play Video

Mobilizacija živčevja

Živčni sistem delimo na osrednji in obkrajni živčni sistem, vendar po zgradbi in funkciji deluje kot neprekinjena povezava, ki se med gibanjem ves čas prilagaja telesu.

Vsakršno gibanje, celo dihanje ali požiranje, zahteva prilagajanje živčnega tkiva. Glede na smer, hitrost in obseg giba živčevje spreminja svojo napetost in dolžino ter drsi med okoliškim tkivom. Pri zdravem človeku je živčevje prožno, kar omogoča prosto drsenje živca med drugimi mehkimi strukturami.

Poškodba živca, ki je lahko posledica kemičnih dražljajev, nakopičenih vnetnih produktov, poškodbe ali utesnitve, pa lahko ovira naravno gibanje živca, kar izzove bolečino, mravljinčenje in šibkost mišic.

Zato ni dovolj, da živec ali vezivno tkivo, ki ščiti živčevje, le raztegnemo, okrepimo mišice, sprostimo okoliško tkivo ali mobiliziramo sklep, ampak je potrebno mobilizirati tudi živčne poti.

Tehnike za mobilizacijo živčevja so nevrodinamični postopki, ki skušajo izzvati drsenje med živčnimi strukturami in okoliškim tkivom, kot so mišice, vezivno tkivo in ligamenti.

Vaje za mobilizacijo živčevja so osredotočene na povrnitev sposobnosti živčnega sistema, da prenaša kompresijske, frikcijske in natezne sile, ki so prisotne med gibanjem.

Nevrodinamične tehnike izboljšujejo pretok tekočin, zmanjšujejo utesnitve, otekline in preobčutljivost ter povečujejo imunski odziv.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Vaje raztezanja išiasnega živca za blaženje simptomov išiasa in sindroma piriformis

V nadaljevanju je predstavljen nabor vaj, namenjenih nežni mobilizaciji išiasnega živca, ki bodo pomagale ublažiti simptome vnetega in razdraženega živca. Prav tako lahko pomagajo okrepiti splošno moč in gibljivost telesa.

Vaje so enostavne, prilagojene domači uporabi. Uporabljamo jih lahko kot samostojno obliko samopomoči ali pa kot dopolnilo ostalim konservativnim ukrepom za blaženje simptomov išiasa ali sindroma piriformis.

Raztezanje išiasnega živca za blaženje simptomov: leže

Obe različici vaje izvajamo leže na hrbtu, z nebolečo nogo pokrčeno na podlagi, nogo na strani bolečine pa iztegnjeno ter prislonjeno ob steno ali vertikalno podlago. Roke naj bodo sproščene na telesu.

Pri prvi različici vaje podaljšamo vratno hrbtenico in brado približamo prsnici, nato dvignemo glavo od podlage in sočasno konico stopala usmerimo v nebo. Nato glavo sprostimo na podlagi, brado usmerimo v nebo in sočasno potisnemo peto v nebo, medtem ko konico stopala usmerimo proti obrazu. Vajo izvajamo počasi

Pri drugi različici vaje podaljšamo vratno hrbtenico in brado približamo prsnici, nato dvignemo glavo od podlage in sočasno potisnemo peto v nebo, medtem ko konico stopala usmerimo proti obrazu. Nato glavo sprostimo na podlagi, brado usmerimo v nebo in sočasno konico stopala usmerimo proti stropu. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Nedrseče nogavičke na prste (odprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Raztezanje išiasnega živca za blaženje simptomov: sede

Obe različici vaje izvajamo sede na stolu ali, še bolje, nekoliko višji podlagi, roke pa naj bodo sproščene ob telesu.

Pri prvi različici vaje naj bo položaj hrbtenice nekoliko sključen. Medtem ko glavo rahlo zvrnemo nazaj, iztegnemo koleno prizadete noge in usmerimo stopalo proti obrazu. Nato sprostimo brado na prsnico, pokrčimo koleno in usmerimo konico stopala proti podlagi. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Pri drugi različici vaje naj bo hrbtenica pred začetkom izvajanja vaje poravnana. Nato upognemo glavo in brado položimo na prsnico, nekoliko upognemo celotno hrbtenico, iztegnemo koleno prizadete noge in usmerimo stopalo proti obrazu. Zatem poravnamo hrbtenico, dvignemo glavo, usmerimo brado rahlo proti stropu, sočasno pokrčimo koleno in konico stopala usmerimo proti podlagi. Vajo izvajamo počasi, tekoče in brez sunkovitih gibov. Naredimo od 5 do 10 ponovitev 1-krat ali 2-krat na dan.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov <tukaj>. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov <tukaj> in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Bolečine v križu lahko močno vplivajo na kvaliteto življenja, nas omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih in občasno vplivajo tudi na duševno zdravje. Da se s tovrstnimi težavami sooča nemalo število ljudi, pove dejstvo, da raziskave bolečino v križu umeščajo na prvo mesto med več stotimi razlogi za invalidnost, s katerimi ljudje živijo in se soočajo vrsto let.
Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Ločimo preponsko (diafragmalno) dihanje, ki je anatomsko optimalno, saj telo porabi najmanj energije in prsno (rebrno) dihanje, kjer gre za površinsko dihanje s pomočjo pomožnih dihalnih struktur. Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.