prebava

Uravnajte želodčno kislino, izboljšajte absorpcijo

Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Kri je tekočina življenja, saj omogoča delovanje vseh telesnih sistemov in v notranjem okolju človeka ohranja homeostazo oz. ravnovesje. S pomočjo krvi vsa potrebna hranila potujejo po telesu in tako dosežejo čisto vsako celico, ki jih potrebuje. Prebava pa je tisti ključni proces, s katerim telo razgradi hrano do te mere, da lahko hranila preko sluznice črevesja dosežejo krvni obtok in da jih lahko uporabijo druge celice telesa. Kadar je prebava slaba ali pa v njenih postopkih obstajajo napake, je pomanjkljiva tudi absorpcija hranil in celice svojega dela ne morejo optimalno opravljati. Z napakami v prebavnem traktu posledično lahko pride do napak v delovanju telesnih sistemov ter neželenih zdravstvenih težav.
Nenalezljive kronične bolezni, Hrana
29 septembra, 2023

Ste se kdaj vprašali, kako telo hrano, ki jo imamo pred seboj na krožniku, pretvori in predrugači na takšen način, da lahko ta ista hrana potuje po krvi in koristi našim celicam? Ali poznate svoje telo in kako poteka proces prebave? Kam gre voda, ki jo spijemo, zakaj nas peče zgaga in kako izboljšati prebavo oz. omiliti simptome težav s prebavo, … Odgovore na vsa ta vprašanja boste našli v članku pred vami.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Prijavi se na webinar

Prebava se prične v ustih

Prebava vključuje dva glavna procesa – to sta mehanska in kemična predelava – in obe se pričneta v ustih. Mehansko hrano zmeljemo na manjše delce, ko jo žvečimo z zobmi in jezikom. Tako jo pripravimo za učinkovito kemično prebavo, istočasno pa se prepoji s slino, ki je polna prebavnih encimov. Ptialin in amilaza sta prebavna encima, ki se nahajata v ustih in pričneta z razgradnjo ogljikovih hidratov, medtem ko lipaza v ustih do določene stopnje razgradi nekatere maščobe.

Želodec je najbolj kisel človeški organ

Vsebina iz ust po požiralniku vstopa v želodec. Prehod med njima se imenuje kardija in vključuje mišico zapiralko, ki se imenuje spodnji požiralnikov sfinkter, njena naloga pa je nadzorovati vstop hrane v želodec. Slednji vsebuje želodčno kislino, ki je sestavljena iz klorovodikove kisline in nekaterih drugih spojin. PH želodčne kisline je običajno med 1,5 in 3,0, kar pomeni, da je notranje okolje želodca daleč najbolj kislo v celotnem organizmu. Mišice želodca s krčenjem in sproščanjem mehansko prebavljajo hrano in jo dobro pomešajo z želodčno kislino in prebavnimi encimi. V tem procesu kislina delce hrane tudi razkužuje in tako preprečuje vstop bakterijam in mikrobom naprej v preostale dele prebavnega trakta. V želodcu poteka v glavnem razgradnja beljakovin s pomočjo encima pepsina in nadaljnja razgradnja maščob s pomočjo encima lipaze.

Končni produkti se izločijo skozi pilorično mišico zapiralko v dvanajstnik, kjer se prebava nadaljuje z dodajanjem encimov iz trebušne slinavke in žolča. Nadaljuje se razgradnja ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in njihovih bolj kompleksnih oblik.

Tanko črevo dokonča absorpcijo hrane, debelo pa vode

V tankem črevesu se s pomočjo amilaz, tripsina in lipaz nadaljuje prebava ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Tanko črevo je mesto, kjer se hranila, vitamini in minerali absorbirajo skozi črevesno sluznico v krvni obtok.

V debelem črevesu poteka fermentacija in razgradnja nekaterih ostankov hrane, ki jih prej niso popolnoma prebavili encimi v tankem črevesu. Mikroorganizmi v debelem črevesu pomagajo pri tej razgradnji. Poleg tega se skozi sluznico v debelem črevesu absorbira veliko vode, kar pomaga zgostiti blato. Slednje je končni izdelek prebave v debelem črevesu in se izloči iz telesa skozi zadnjik.

Simptomi in znaki slabe prebave

Dobra prebava in absorpcija potrebnih hranil je bistvena za nemoteno delovanje telesa, vzdrževanje dobrega zdravja in počutja. Težave v prebavnem traktu in moteno absorbiranje hranil lahko vplivajo na razvoj številnih zdravstvenih težav in obratno. Nekatere izmed teh so laktozna intoleranca, paralitični ileus, Sjogrenov sindrom, Zollinger-Ellisonov sindrom, cistična fibroza in žolčni kamni, GERD (gastroezofagealna refluksna bolezen), Chronova bolezen in ulcerozni kolitis, sindrom razdražljivega črevesja, celiakija, rak prebavil in še bi lahko naštevali.

Kako vedeti, kdaj je prebava »slaba«?

Tukaj so navedeni simptomi in znaki težav s prebavo, na katere smo lahko pozorni:

  • Zgaga: Občutek pekočega ali grenkega okusa v ustih, ki se pogosto pojavi za prsnico in se lahko širi navzgor po požiralniku. Zgaga ni nikoli posledica preveč želodčne kisline, temveč je posledica motenj v delovanju spodnje požiralne zapiralke, ki dopušča vsebini želodca prehod nazaj v požiralnik.
  • Napihnjenost: Občutek napihnjenosti in polnosti v trebuhu, ki ga pogosto spremlja občutek napetosti.
  • Zaprtje: Težave z odvajanjem blata.
  • Diareja: Prepogosto in preveč mehko blato.
  • Slaba prebava hrane: Občutek, da hrana ostaja v želodcu ali črevesju, povzroča neprijetno nelagodje.
  • Bolečine v trebuhu: Kot so krči, nelagodje ali ostre bolečine.
  • Znaki slabe absorpcije hranil: Pomanjkanje železa, ki vodi v slabokrvnost, pomanjkanje vitamina B12 ali folata, ki vodi v slabše počutje in izčrpanost, pomanjkanje kalcija (krhki nohti in kosti) so le primeri znakov slabe absorpcije nekaterih hranil.
  • Slab zadah: Slaba prebava lahko povzroči slab zadah ali neprijeten okus v ustih.
  • Prekomerno tvorjenje plinov: Pogosto izpuščanje plinov ali vetrov.
  • Izguba apetita: Slaba prebava lahko povzroči izgubo apetita in pomanjkanje želje po hrani.
  • Nerazložljiva izguba telesne mase: Če slaba prebava preprečuje učinkovito absorpcijo hranil, lahko pride do nepojasnjene izgube telesne mase.

Izboljšajte prebavo

Pridružite se spletni šoli, kjer preko 12 tednov pomaga vaši prebavi, zniža pH želodčne kisline in vrne učinkovito absorpcijo.

Začnite takoj

Kako lahko uravnate želodčno kislino, izboljšate absorpcijo hranil in odpravite prebavne težave?

Včasih so za boljšo prebavo potrebne nekatere enostavne, manjše ali pa težje, večje spremembe, ki se ne tičejo le osebne prehranske piramide, ampak tudi tega, kako pogosto jemo, kdaj in koliko tekočine spijemo, na kakšen način obedujemo, kakšen je ob tem naš miselni proces in še število drugih dejavnikov v našem življenjskem slogu. Prvi korak do boljše prebave je prepoznati vzrok težav, poslušati in opazovati svoje telo ter njegove odzive na hrano, pijačo ter navade, ki mu jih zagotavljamo. V nadaljevanju so našteti osnovni, vendar izredno učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k uravnani želodčni kislini, boljši prebavi in posledično absorpciji ključnih hranil.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Prijavi se na webinar

Poskrbite za uravnoteženo, sezonsko, lokalno in nepredelano prehrano.

V strokovnem priročniku »Zavladajte nad toksičnostjo«, h kateremu se bomo pogosto ozirali v prihajajoči istoimenski spletni šoli, so za vas zbrane vsebine o hrani, ki škodi, o hrani, ki telesu zagotavlja energijo in krepi imunski sistem, ter o ključnih vitaminih in mineralih za vračanje zdravja. Koristne informacije, usmeritve, praktični nasveti, recepti in gibalni vložki pa vas dodatno spodbudijo k spremembam vsakdanjika, ki koristijo zdravju telesa in duha ter izboljšajo počutje. Zagotovite si svojega spodaj.

Strokovni priročnik

Priročnik Zavladajte nad toksičnostjo na skoraj 200 straneh odgovarja na vsa vprašanja, ki se zastavljajo ob rehabilitaciji in izboljšanju zdravja. 

Več o knjigi

Hrano temeljito prežvečite.

Hrano se svetuje zgristi vsaj 30 – 40 -krat oz. do tolikšne mere, da je skoraj tekoča. Dobra navada je med uživanjem obroka odložiti pribor na mizo. Hrano z žvečenjem razdelimo na manjše delce in na tak način povečamo površino, preko katere lahko do delcev hrane dostopajo prebavni encimi. Z žvečenjem je podaljšan tudi čas, v katerem se hrana prepoji s slino, polno encimov, in povečan informacijski priliv v možgane o hrani, ki jo uživamo. Možgani imajo dovolj časa, da sprožijo potrebne procese in povečajo izločanje prebavnih encimov v želodcu in drugih delih prebavnega trakta, ki so na hrano bolje pripravljeni in lahko prebava poteka bolj učinkovito.

Med obroki ne pijte.

Namen želodčne kisline je zagotavljati v želodcu dovolj kislo okolje, ki bo hrano zlahka razgradilo in razkužilo. S pitjem (tudi vode) tik pred in med obroki razredčimo želodčno kislino in tako proces prebavljanja upočasnimo.

Poskusite uživati dovolj tekočin in predvsem vode preko celotnega dneva, približno 30 min pred načrtovanim obrokom pa s pitjem prenehajte. Tako boste olajšali prebavni proces, brez da bi tvegali dehidracijo.

Med obroki umirite misli.

Stres je izredno močan dejavnik, ki vpliva na aktivnost prebave. Zato se med obrokom posvetite hrani pred vami, ljubljenim osebam, razgledu ob obroku in poskusite odmisliti vsakdanje skrbi in moteče dejavnike. Na primer, če malicate v službi, se med malico odmaknite v miren oz. ločen prostor od svojega običajnega delovnega mesta.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Prijavi se na webinar

»Zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan, večerjaj kot berač.«

Pregovor, ki narekuje, kako obilni naj bodo zajtrk, kosilo in večerja, nosi še tako pomembno modrost. Zajtrk naj bo uravnotežen in bogat z raznolikimi hranili, medtem ko naj bo večerja skromna in vsaj 2 uri pred spanjem. Prebava obroka poteka približno 2 – 3 ure, zato obilne večerje tik pred spanjem telo hrane ne uspe prebaviti do te mere, da bi lahko zapustila prebavni trakt. V ležečem položaju lahko preveč hrane v želodcu pritiska na spodnjo požiralno zaklopko in tako spodbuja zgago.

Zagotovite telesu dovolj časa za prebavo med obroki.

Dovolite telesu, da prebavo predhodnega obroka opravi do konca pred naslednjim obrokom. Privoščite prebavnemu traktu počitek, preden vanj vnesete nove delce hrane. To lahko storite s 3-4 obroki dnevno z zadostnimi vmesnimi premori. V primeru preveč pogostega obedovanja se h končnim produktom v želodcu pomešajo delci hrane, ki so še v začetku procesa razgradnje in to lahko otežuje delo piloričnega sfinktra. Občutek lakote hitro po obroku lahko pomeni tudi žejo, zato nekaj časa po obroku v primeru lakote poskusite s pitjem vode.

Preprečite zgago

Spletna šola Zavladajte nad toksičnostjo bo poskrbela za manj refluksa, divjanja želodčne kisline in bo s pomočjo nasvetov ter raztegov vrnila elastičnost diafragmi in sprostila želodec.

Preberite več

Ne zadržujte klica narave oz. velike potrebe.

Čeprav obstajajo okoliščine, v katerih ne moremo takoj obiskati stranišča in opraviti velike potrebe, kot je recimo čas med pristajanjem letala, pa večina situacij dovoljuje, da se umaknemo na stranišče, kadar začutimo premike v debelem črevesju. Kadar potrebo ignoriramo, sporočamo možganom, da naj sfinkterska mišica ostane napeta in stisnjena. Hkrati se blato iz »zadnjega ovinka«, ki potrebo sproža, vrne v »predzadnji ovinek« debelega črevesa, kjer še dodatno poteka absorpcija vode, kar vodi v bolj trdo blato in težje odvajanje. Leta neustreznih navad lahko spremenjeni sporočanje potrebe možganov, kar lahko vodi v motnje pri odvajanju in zaprtje.

Bodite pozorni na položaj med odvajanjem.

Višina kolen naj bo višje od kolkov, kakor pri čepečem položaju. Pri tem je lahko v pomoč na primer pručka za pod noge.

Skrivnosti medeničnega dna

E-brošura na 51 straneh, s 25. poglavji poskrbi za razumevanje zakaj določene vaje, navade in življenjski slog omilijo motnje medeničnega dna.

Želim nasvete za 7.99 €

Pridružite se spletni šoli Zavladajte nad toksičnostjo.

S tem člankom smo vam razkrili le peščico informacij, s katerimi lahko izboljšate prebavo in zagotovite učinkovito absorpcijo hranil za vračanje ravnovesja in dobrega počutja.

V prvi vrsti vam bosta hvaležna želodec in črevesje, sledili pa jima bodo vsi telesni sistemi.

Vrnite želodčno kislino

Spletna šola, kjer bomo obravnavali limfo, živec Vagus, raztezali fascije, se umirjali in kuhali za obvladovanje zgage, refluksa in vnetja.

Recite ja boljšemu počutju

Tipična vprašanja naših strank

Zakaj me neprestano peče zgaga?

Zgaga je občutek pekočega ali grenkega okusa v ustih, ki se pogosto pojavi za prsnico in se lahko širi navzgor po požiralniku. Ljudje, ki jih peče zgaga, so navadno mišljenja, da imajo preveč želodčne kisline. Vendar pa je pravi vzrok zgage neustrezno delovanje spodnje požiralne zapiralke, preko katere vsebina želodca prehaja nazaj v požiralnik in povzroča neugodne občutke. Kadar je prisotna zgaga, je zato potrebno raziskati vzroke in dejavnike, ki so k temu pripomogli in preveriti, ali je zadoščeno vsem pogojem za optimizacijo prebave, navedenim zgoraj.

Če nimam preveč želodčne kisline, je lahko imam premalo?

Nizka želodčna kislina ali hipoklorhidrija je stanje, pri katerem želodec proizvaja premalo želodčne kisline. To lahko povzroči različne težave pri prebavi hrane. Nekateri simptomi nizke želodčne kisline vključujejo: slaba prebava hrane, kar se lahko kaže kot napihnjenost, napenjanje, zgaga, slabost, občutek polnosti po obroku ali splošno nelagodje po jedi, ovirana absorpcija določenih hranil, kot so železo, kalcij, vitamin B12 in magnezij. To lahko vodi v pomanjkanje teh hranil, oslabljen imunski sistem (želodčna kislina ima zaščitno vlogo, saj uničuje bakterije in mikrobe, ki lahko povzročijo okužbe).

Kaj povzroča nizko želodčno kislino?

Nizko želodčno kislino lahko v prvi vrsti povzroča stres. Pogosta izpostavljenost stresnim situacijam, dolgoročno slabo obvladovanje stresa in neravnovesje živca vagusa vplivajo na zmanjšano izločanje klorovodikove kisline in drugih prebavnih encimov. Med ostalimi dejavniki, ki lahko vplivajo na pomanjkljivo izločanje želodčne kisline, so starost, določena zdravila (predvsem dolgotrajno jemanje antacidov), veliko pijače ob obrokih, prepogosti obroki, stres med obroki, glivične in bakterijske okužbe kot je okužba s kandido ali Helicobacter pylori, operacije na želodcu, prehranske pomanjkljivosti – predvsem cinka, genetska predpostavka, avtoimunske bolezni in druga zdravstvena stanja, kot sta avtoimunski gastritis ali kronični pankreatitis.

Kako lahko sami spodbudimo proizvajanje želodčne kisline?

Za spodbudo želodčne kisline lahko marsikaj storite sami in opazujete rezultat. Upoštevajte v članku navedene nasvete, vključno z obvladovanjem stresa in to bo pripomoglo k ustreznem izločanju prebavnih encimov v želodcu. 15 – 30 min pred vsakim obrokom je pijača (tudi voda) nezaželena. Lahko pa spijete kozarec vode, v katerega dodate sok limone, žlico jabolčnega kisa ali kajenski poper. Na takšen način boste znižali pH želodca že pred obrokom.

Šola Zavladajte nad toksičnostjo

Pomagajte svoji zapiralki med črevesjem in požiralnikom in se pridružite 12 tedenski šoli, ki vas bo naučila vse v zvezi s prebavo, živčnim sistemom, limfo in fascijo.

Pridružite se šoli

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Zaupajte podatke in posredovali vam bomo 1h predavanje.

"*" indicates required fields

Vnesite osebne podatke*
Soglasje*

Literatura

  • Patricia JJ, Dhamoon AS (2022). Physiology, Digestion. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan.
  • Livovsky DM, Pribic T, Azpiroz F (2020). Food, Eating, and the Gastrointestinal Tract. Nutrients 12(4):986. doi: 10.3390/nu12040986.
  • Arín A, Iglesias MR (2003). Enfermedad por reflujo gastroesofágico [Gastroesophageal reflux disease]. An Sist Sanit Navar 26(2):251-68. Spanish. doi: 10.23938/ASSN.0452.
  • Goodman BE (2010). Insights into digestion and absorption of major nutrients in humans. Adv Physiol Educ 34: 44–53. doi:10.1152/advan.00094.2009.441043-4046/10
  • Zuvarox T, Belletieri C (2023). Malabsorption Syndromes. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan–. PMID: 31971746.
  • Mayer EA, Naliboff BD, Chang L, Coutinho SV (2001). V. Stress and irritable bowel syndrome. Am J Physiol Gastrointest Liver Physiol. 280(4):G519-24. doi: 10.1152/ajpgi.2001.280.4.G519.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Več strokovnih člankov

Mikrobiom črevesja
  • Splošno

Mikrobiom črevesja

Prebavila vsebujejo trilijone mikrobov, ki igrajo bistveno vlogo pri fiziologiji in zdravju. Ta ekosistem imenujemo črevesna mikrobiota. Sestavljajo ga predvsem bakterije, ki opravljajo številne pomembne funkcije kot so razgradnja molekul hrane na hranila in proizvodnja maščobnih kislin, vitaminov in aminokislin, ki imajo na telo številne ugodne učinke. Mikrobiom med drugim vpliva na presnovo in delovanje imunskega sistema ter, preko osi mikrobiota-črevesje-možgani, na delovanje možganov. Težave v črevesju lahko povzročajo težave v čustvenem doživljanju in ta relacija je seveda tudi obratna. Vadba je dokazano povezana s povečanjem števila koristnih mikrobnih vrst, ki prispevajo k bolj zdravemu okolju črevesja in homeostazi telesa, spodbuja bakterije, ki so sposobne proizvajati snovi, ki ščitijo pred prebavnimi motnjami in rakom debelega črevesa.
prebava
  • Nenalezljive kronične bolezni, Hrana

Uravnajte želodčno kislino, izboljšajte absorpcijo

Kri je tekočina življenja, saj omogoča delovanje vseh telesnih sistemov in v notranjem okolju človeka ohranja homeostazo oz. ravnovesje. S pomočjo krvi vsa potrebna hranila potujejo po telesu in tako dosežejo čisto vsako celico, ki jih potrebuje. Prebava pa je tisti ključni proces, s katerim telo razgradi hrano do te mere, da lahko hranila preko sluznice črevesja dosežejo krvni obtok in da jih lahko uporabijo druge celice telesa. Kadar je prebava slaba ali pa v njenih postopkih obstajajo napake, je pomanjkljiva tudi absorpcija hranil in celice svojega dela ne morejo optimalno opravljati. Z napakami v prebavnem traktu posledično lahko pride do napak v delovanju telesnih sistemov ter neželenih zdravstvenih težav.
Dihanje in čustveno stanje
  • Dihalni sistem

Dihanje in čustveno stanje

Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, cilju usmerjeni dejavnosti. Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudeh, tudi med spanjem ali počivanjem. Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, katerega pa ne spremlja vznemirjenost. Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa. V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja. Medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.