Skrivnosti živca Vagus

Živec klatež, kot se še drugače imenuje živec vagus, nosi to ime zaradi svoje široke razvejanosti po človeškem telesu. Pri tem doseže številne notranje organe, mišice in sisteme organizma in ima pri njihovem delovanju izjemno pomembno vlogo. Vagus je del živčnega sistema, ki vpliva na prebavo, krvni tlak, imunski sistem, endokrini sistem, apetit in celo čustvovanje, zato je povezan z mnogimi duševnimi, nevrološkimi, srčno-žilnimi in vnetnimi stanji. Kljub temu večina ljudi ne pozna njegove ključne funkcije pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Če ste med njimi tudi vi, je ta strokovni članek kot nalašč za vas.

Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Patologije

19 septembra, 2022

Živec Vagus se predstavi

Vagus je 10. možganski živec. Skupno obstaja 12 parov možganskih živcev – to pomeni, da izhajajo iz centralnega živčnega sistema.

Vagusni živec natančneje izvira v možganskem deblu in je med možganskimi živci najdaljši. Splet njegovih vlaken, ki so tako motorična (zadolžena za gibanje) kot čutna (zadolžena za prenašanje senzoričnih signalov), se pričenja nekoliko za ušesi in nato potuje navzdol po obeh straneh vratu skozi prsni koš vse do želodca in črevesja, tudi medeničnega dna. Pri tem se njegova vlakna dosežejo večino izmed vitalnih organov in sistemov, npr. srce, pljuča, ožilje, grlo, trebušno slinavko, požiralnik, tanko in debelo črevo ter in ostale dele prebavnega trakta.

Zaradi svojih povezav je zelo pomemben del živčnega sistema pri dvosmerni izmenjavi informacij med možgani in črevesjem. O slednji podrobneje izveste v nadaljevanju članka.

Vas zanima več o Vagusu?

Pridružite se 4 mesečni spletni šoli, kjer pripravljamo javljanja v živo, na dom pa prejmete knjigo na skoraj 300 straneh in pripomočke za živec Vagus.

Več o 4. šoli

Vagus je del avtonomnega živčevja, kar pomeni, da deluje brez našega zavedanja. Avtonomni živčni sistem se deli na dve komponenti, ki se med seboj izključujeta.

Prva izmed teh je simpatično živčevje, ki se v telesu aktivira v stresni situaciji ter spodbudi telesno pripravljenost na »beg ali boj« odziv. Takrat je povečano izločanje stresnega hormona kortizola, adrenalina in drugih hormonov, zaradi katerih se poveča srčni utrip, krvni pritisk, pospešeno pa je tudi dihanje. Pretok krvi se preusmeri iz notranjih organov v mišice in tkiva, pripravljena za soočanje s stresno situacijo. Mišična napetost je zvišana v namen hitrejšega telesnega odziva in boljšega izkoristka telesne moči za čas trajanja nevarnosti.

Ko telo zazna konec nevarnosti, se namesto simpatikusa aktivira drugi izmed dveh vrst avtonomnega živčnega sistema. To je parasimpatikus oz. parasimpatično živčevje, ki je zadolženo za sprostitev in počitek telesa ter njegovo rast in obnovo. Vagus je najpomembnejši del parasimpatičnega živčnega sistema, zato je ključno poznati njegove osrednje naloge in načine, kako ohranjati njegovo optimalno delovanje.

Na kaj vpliva vagusni živec?

Vagus je večinoma senzoričen, saj aferentni nevroni, zadolženi za čutenje, sestavljajo kar 90% njegovih snopov. Z njimi pridobiva čutilne informacije s področja za ušesom, zunanjega dela ušesnega kanala in določenih delov grla, v možgane posreduje informacije o delovanju požiralnika, sapnika, pljuč, srca, jeter, trebušne slinavke in večjega dela prebavil.

S pomočjo okušalnih kemoreceptorjev, ki se nahajajo ob korenini jezika, sporoča informacije o okusu hrane. Vagusne veje eferentnih nevronov, zadolženih za motoriko in gibanje mišic, sestavljajo okoli 10% vagusnega nitja. Te oživčujejo mišice grla, požiralnika, zadajšnji mehki del neba v ustih, del srčne mišice, mišice prebavnega trakta, vključno s požiralnikom, želodcem in večjim delom črevesja.

Funkcije, ki jih uravnava živec vagus:

krvni pritisk,
dihanje,
vazomotorika oz. delovanje žil,
določeni refleksi, kot so kašljanje, kihanje, požiranje, bruhanje, …
apetit, občutek lakote in sitosti,
razpoloženje,
imunski odziv,
izločanje želodčne kisline in prebavnih encimov,
peristaltika oz. premikanje hrane po prebavni cevi,
vnetni procesi,
energetski metabolizem, …

Polivagalna teorija

Nekoliko novejša, polivagalna teorija avtonomni živčni sistem raziskuje še podrobneje.

Dvema vejama živca vagus (v nadaljevanju ventralni vagus in dorzalni vagus) pripisuje popolnoma ločeni vlogi, tako pa simpatični ter parasimpatični dodaja tretjo komponento avtonomnega živčnega sistema, ki se imenuje socialni živčni sistem. Ta se nanaša na vlogo dorzalnega vagusnega živca pri uravnavanju čustev, socialnih povezavah in odzivu na strah.

Medtem ko v stanju aktivacije ventralnega vagusa in odsotnosti nevarnosti telo počiva, prebavlja in se regenerira, dorzalni vagus aktivira močan občutek nevarnosti in strahu do te mere, da telo otrpne in ga odtuji od nevarne situacije. Slednjo prepozna kot nesmiselno za »beg ali boj«, zato je telesni odziv podoben odzivu živali, ki se pred plenilcem naredi mrtvo, saj je to njen edini možni izhod iz nerešljive situacije. Ko nevarnost mine, preneha tudi stanje šoka. V resnejših primerih lahko pride do t. i. vazovagalne sinkope oz. omedlevice. Vzrok temu je pretirani odziv dorzalnega vagusa, ki vodi v prehiter padec srčnega utripa in krvnega tlaka. To se lahko zgodi zaradi hude psihološke travme, vročine, bolečine, lakote ali pa v primeru, za katerega ste zagotovo že slišali – kadar nekdo ne prenese pogleda na kri.

Snopi dorzalnega vagusa oživčujejo nekatere visceralne notranje organe, ki se nahajajo nižje od diafragme, zato polivagalna teorija nudi nov vpogled v preučevanje obolenj in vnetnih procesov, ki izvirajo iz črevesja. Prispeva tudi k boljšemu razumevanju psihološkega in medosebnega delovanja človeka, duševnih motenj, kot so avtizem, bipolarna motnja, post-travmatska stresna motnja ter k razvoju psihoterapevtskih intervencij in samopomoči.

Težave z vagusnim živcem

V moteno funkcijo vagusa lahko vodijo različni dejavniki, kot so utesnitev živca, neustrezna prehrana, kronična izpostavljenost stresu, sladkorna bolezen, virusne okužbe, operacije trebuha in bolezni, kot je sklerodermija. Utesnitev živca se lahko pojavi kot neželen stranski učinek puljenja zob ali nošenja zobnega aparata, kar je posledica premika čeljustnih in obraznih kosti v tak položaj, ki lahko hkrati z 10. vodi tudi v utesnitev 12. možganskega (podjezičnega) živca.

Nekatere bolezni in težave, povezane z vagusnim živcem:

depresija in tesnoba,
metabolični sindrom,
sindrom razdražljivega črevesja,
kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta Chronova bolezen in ulcerozni kolitis,
zaprtost, zakasnjeno odvajanje, gastropareza,
posttravmatska stresna motnja,
debelost in prekomerna telesna teža,
epilepsija,
tinitus,
duševne motnje z nihanjem razpoloženja (obsesivna kompulzivna motnja, avtizem, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, …),
Alzheimerjeva bolezen,
pomanjkanje vitamina B12 zaradi malabsorpcije,
nekatere preobčutljivosti na določene vrste hrane in alergije,
drugi vnetni zagoni in bolezni.

Zaradi svoje razvejanosti, dolžine in mnogih funkcij lahko ukleščenost ali poškodba živca vagus vodi v široko paleto bolezenskih simptomov in znakov. Ti so odvisni od dela oz. lokacije, kjer je živec okvarjen. Našteli smo tiste simptome in znake, ob katerih lahko pomislite na moteno delovanje vagusa:

otežen govor,
izguba ali sprememba glasu,
oteženo požiranje,
odsotnost požiralnega refleksa,
zelo nizek ali visok krvni pritisk,
zelo nizek ali visok srčni utrip,
slabost ali bruhanje,
občutki napihnjenosti ali bolečina v želodcu,
depresija in tesnoba pri posameznikih z motnjami dihanja ali srčnimi obolenji.

Spletna šola živca Vagus

Ne zamudite priložnosti, da se štiri mesece učite samoobravnave za živec Vagus. Vključite samozdravljenje, prižgite parasimpatični živčni sistem.

Več o 4. šoli

Testiranje vagusnega živca

Zdravniki pri sumu na disfunkcijo vagusnega živca navadno preverijo njegovo delovanje s sprožanjem požiralnega refleksa ali pa z izgovorjavo črko »a« in opazovanjem premikanja zadajšnjega dela ustnega neba. Odsotnost požiralnega refleksa ali asimetrija je lahko posledica poškodovanega živca ali težav v področju možganskega debla, iz koder izhaja, ni pa nujno.

Pregled vagusne funkcije bo zdravnik najverjetneje opravil tudi pri pojavu srčno-žilnih obolenj, saj izsledki raziskav vedno bolj poudarjajo njegov pomen pri delovanju srčno-žilnega sistema. Merjenje vitalnih funkcij, kot so krvni pritisk, srčni utrip in srčni odziv na povišano telesno dejavnost pa prav tako prispeva informacije o vagusnem tonusu.

Stimulacija Vagusa dokazano lajša simptome bolezni

V zadnjih letih se stimulacija vagusa vse bolj uporablja za zdravljenje določenih bolezni ali pa lajšanje perečih simptomov, ki bistveno vplivajo na kvaliteto življenja. Stimulacija poteka s sprožanjem nežnih električnih impulzov – invazivno s pomočjo naprave, podobne srčnemu spodbujevalniku, ki je vstavljena v podkožje, ali pa neinvazivno s postavitvijo elektrod preko kože.

Mehanizem delovanja temelji na stimulaciji ventralnega vagusa, kar aktivira parasimpatični živčni sistem in zavre prekomerno aktivacijo simpatičnega živčnega sistema in vodi v sprostitev in hitrejšo regeneracijo organizma.

Ti postopki se že uspešno uporabljajo pri obvladovanju epilepsije, primarnih glavobolov (tistih, ki jih ne povzroča zunanji dejavnik – tenzijski glavobol, migrena, glavobol v skupkih), depresije, revmatoidnega artitisa in gastropareze. Vendar zaradi pomembne vloge vagusa v številnih fizioloških procesih znanstveniki verjamejo, da je lahko stimulacija vagusa koristna tudi pri obvladovanju sladkorne bolezni, debelosti, srčne bolezni ter nekaterih drugih nevroloških in vnetnih oz. imunoloških obolenj, kot sta na primer multipla skleroza in Alzheimerjeva bolezen.

Kaj lahko za zdrav vagus naredite sami

Stimulacija vagusnega živca

Poleg prej omenjene električne stimulacije vagusa, ki se uporablja pri nekaterih postopkih zdravljenja, se lahko ventralni del vagusa stimulira tudi indirektno. To lahko dosežete z različnimi dihalnimi tehnikami in vajami, masažo predela za ušesi in drugih telesnih področij, refleksno masažo stopal, s smehom in petjem, pozitivnimi družbenimi odnosi, kratkotrajno izpostavljenostjo mrazu, nizko intenzivno vadbo in še čem. Več o tem, kako lahko sprostite vagus, smo zapisali v naslednjem članku, pripravljenem za vas »tukaj«.

2. Skrb za ustrezno prehrano

Kot že omenjeno, je vagusni živec ena izmed glavnih povezav med možgani in prebavili, kar se drugače imenuje kar os mikrobiota – črevesje – možgani. S prehrano se spreminja notranje okolje črevesja in število koristnih bakterij v primerjavi s škodljivimi, kar posledično vpliva na delovanje vagusnega živca in imunski odziv. Raziskave kažejo, da lahko imajo hranila, kot so probiotiki, gluten, določena zdravila, kot so antioksidativni izdelki in antibiotiki, izrazit vpliv na sestavo črevesja in na vagusni tonus. Prehrana, s katero boste najbolje poskrbeli za zdrav vagus, je zdrava, raznovrstna in zmerna.

Hrana, ki stimulira vagus:

esencialne maščobne kisline, kot sta triptofan in omega-3 (alga spirulina, perutnina – predvsem pašno puranje meso, ribe – zlasti trska in losos, oreški, stročnice, kot je zeleni grah, krompir, banane, jajca pašnih kokoši, laneno seme, orehi, stročnice, chia semena, olje črne koprive),
hrana, bogata s kalijem (oreški, fižol, suho sadje, avokado, kakav, špinača, sladki krompirju),
hrana, bogata z vitaminom B12 (živila živalskega izvora – jetra, ledvice, školjke, skuše, slaniki, jajca),
probiotiki (pomagajo vzdrževati pester mikrobiom v črevesju).

Hrana, ki negativno vpliva na zdravje vagusa:

hrana, ki vsebuje transmaščobe,
hrana z velikimi količinami natrija (bodite pozorni na vnos soli),
procesirana živila,
prehrana s pretežno visokim deležem maščob,
prehrana s pretežno visokim deležem ogljikovih hidratov.

Strokovni priročnik za usmeritve glede hrane

Če vas zanimajo dodatne informacije v zvezi s hrano, ki koristi živcu Vagus, proti vnetju, potem vam toplo priporočamo našo prvo knjigo.

Več o izdelku

3. Četrta spletna šola živca Vagus za samozdravljenje

V Petem elementu za vas pripravljamo že 4. spletno šolo, v kateri se bomo v celoti posvetili vagusnemu živcu in simpatični živčni sistem ter parasimpatični živčni sistem spoznali še pobližje. Zavedamo se njegovega pomena za zdravje ter duševno in telesno počutje, zato bomo v šolo vključili ogromno koristnih informacij, nasvetov za samopomoč in znanja, podprtega z dokazi in najnovejšimi odkritji.

Več informacij si lahko preberete »tukaj«.

4. Webinar o živcu Vagus

Za krajši vpogled v živec vagus vas vabimo, da si ogledate 1. Webinar z naslovom Samozdravljenje z aktivacijo živca Vagus preko vaj, kjer vas poleg boljšega teoretičnega razumevanja opremimo tudi z praktičnimi vajami za prižig samozdravljenja. Več o 1. Webinarju si lahko preberete »tukaj«.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Literatura

https://www.healthline.com/human-body-maps/vagus-nerve
Breit S, Kupferberg A, Rogler G, Hasler G (2018). Vagus Nerve as Modulator of the Brain-Gut Axis in Psychiatric and Inflammatory Disorders. Front Psychiatry. 13(9):44. doi: 10.3389/fpsyt.2018.00044
Gottfried-Blackmore A, Adler EP, Fernandez-Becker N, Clarke J, Habtezion A, Nguyen L (2020). Open-label pilot study: Non-invasive vagal nerve stimulation improves symptoms and gastric emptying in patients with idiopathic gastroparesis. Neurogastroenterol Motil. 32(4):e13769. doi: 10.1111/nmo.13769
Johnson RL, Wilson CG (2018). A review of vagus nerve stimulation as a therapeutic intervention. J Inflamm Res. 11:203-13. doi: 10.2147/JIR.S163248
https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/123-vitamin-b12.html
Loper, H., Leinen, M., Bassoff, L. et al (2021). Both high fat and high carbohydrate diets impair vagus nerve signaling of satiety. Sci Rep 11:10394. https://doi.org/10.1038/s41598-021-89465-0

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*

Ime Priimek

Elektronski naslov*

Comments

This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Patologije, Nenalezljive kronične bolezni, Hrana

Preprečite izgorelost, napolnite baterije in povečajte cirkulacijo

Ali imate kdaj občutek, da ste nenehno utrujeni? Ne glede na to, koliko spite ali počivate, ste neprestano izčrpani, brez energije in brez motivacije za opravljanje tudi najbolj enostavnih vsakodnevnih nalog. Opažate težave z osredotočanjem, zmedenostjo in kratkoročnim spominom, poleg tega pa vas bolijo glava, mišice, nemirna je tudi prebava in pogosto se vas lotevajo bolezni. Opisani simptomi vas pehajo v občutke brezupa in nemoči, začnete se izogibati tudi družbi in interesom, ki vas sicer veselijo.

Hrana

Kaj je magnezij?

Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda. Gre za najbolj nepogrešljiv element v telesu, ki ureja tudi ustrezno funkcijo vitamina D v telesu.

Patologije, Nenalezljive kronične bolezni

Uničite slabe bakterije, izboljšajte imunski sistem

Zapletene skupnosti mikroorganizmov, imenovane "mikrobiota", naseljujejo različne površine našega telesa in sodelujejo v mnogih fizioloških procesih. Ti organizmi so izredno gosto naseljeni v črevesju, kjer so se s pomočjo evolucije razvili za razgradnjo različnih prehranskih snovi in nosijo pomembno vlogo v procesu človeške prebave. Njihova aktivnost izboljšuje prebavno učinkovitost gostitelja (torej človeka) in hkrati mikrobom zagotavlja stalno oskrbo s hranili.

PROGRAMI PRILAGOJENI VAM

SPLETNA ŠOLA

VADBE

MEDENIČNO DNO

REŠEVANJE BOLEČINE

SPECIFIČNI PROGRAMI

KNJIGA