Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt
Ramenski sklep je kroglaste oblike. Sestavljata ga dve kosti, tj. ponvica lopatice (angl. scapula) in glava nadlahtnice (angl. humerus), ki je v obliki polkrogle. Rob ponvice obdaja hrustanec, da izboljša ujemanje sklepnih površin.
Sklepna ovojnica, ki je v primerjavi z drugimi sklepi v telesu precej ohlapna, omogoča velik obseg gibanja sklepa. Krepijo jo ligamenti in kite mišic, ki kot ti. rotatorna manšeta obdajajo ramenski sklep. Med temi kitami se nahajajo sinovialne vreče z burzami, katerih namen je ublažitev njihovega medsebojnega drsenja.
Z zgornje strani prekomerno gibanje v ramenskem sklepu omejujeta akromij in korakoidni odrastek lopatice oz. vez, ki se napenja med njima. Ta oblikuje nekakšen svod ramenskega sklepa.
Ramenski sklep je eden izmed bolj gibljivih v telesu in človeku omogoča uporabo zgornjih okončin v celotnem obsegu vidnega polja. Anatomsko in funkcionalno je del ramenskega obroča, zato ga ni mogoče obravnavati posamično, temveč vedno v povezavi z ostalimi sklepi zgornjega dela telesa.
Ramenski obroč sestavljata še sklep med lopatico in ključnico (akromioklavikularni oz. AC sklep) in sklep med ključnico in prsnico (sternoklavikularni sklep). Izredno pomembna je tudi skapulotorakalna
povezava, tj. povezava med lopatico in zadnjim delom prsnega koša.
Mišice, zadolžene za gibanje ramen, so številne. M. deltoideus obdaja ramenski sklep z zgornje strani in daje rami značilno obliko.
Mišice, ki povečujejo stabilnost sklepa in sestavljajo ti. rotatorno manšeto, izvirajo iz površin na lopatici, se naraščajo na nadlahtnico ter so tesno zraščene skupaj s sklepno ovojnico. Mišice rotatorne manšete so m. supraspinatus, m. infraspinatus, m. subscapularis in m. teres minor. Ostale mišice, ki gibajo ramenski sklep, so m. teres major, m. biceps brachii, m. coracobrachialis in m. triceps brachii.
Za gibanje ramen so preko ramenskega obroča pomembne tudi m. trapezius, m. pectoralis major in pectoralis minor, m. latissimus dorsi, m. rhomboideus major in rhomboideus minor in m. levator scapulae.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Zaradi kompleksnosti vpletenih struktur so si vzroki za bolečino med seboj zelo različni. Najpogostejši je utesnitveni sindrom rame ³̛ ⁴. Zanj je značilna ostra bolečina pri dvigu zgornje okončine nad nivo ramenskega sklepa.
Pri tem lahko gre za vnetje burze ali za poškodbo ene izmed tetiv mišic rotatorne manšete. To je lahko posledica nepravilnih gibalnih vzorcev zgornjega dela hrbta in ramen v povezavi s slabo telesno držo, kar v mišicah v ramenu povzroča preobremenjenost in mikrotravme.
Sindrom zamrznjene rame oz. adhezivni kapsulitis povzroča bolečine v ramenih, ki jih spremlja omejeno gibanje v vseh smereh. Slednji je podrobneje opisan v nadaljevanju.
Pogosta vzroka za bolečino v ramenu sta tudi kalcinirajoči tendinitis, pri katerem pride do nalaganja kalcinatov v tetivah mišic okoli ramenskega sklepa ter posledično vnetja in bolečine, ter artritis v ramenskem sklepu, pri katerem bolečino in omejeno gibljivost spremljajo pokajoči ali škripajoči zvoki v sklepu med gibanjem.
Zamrznjena rama oz. adhezivni kapsulitis označuje intenzivno bolečino v ramenskem sklepu, ki jo spremlja zmanjšan obseg gibanja zgornjega uda v vseh smereh. Gre za spontano vnetje in brazgotinjenje sinovialne ovojnice sklepa, ki se razvija postopno.
Čeprav vzroki za obolenje še niso popolnoma jasni, je nastanek zamrznjene rame lahko povezan s predhodno obstoječimi akutnimi in kroničnimi stanji ramenskega sklepa ali pa z drugimi sistemskimi obolenji.
Najpogosteje pridružena kronična bolezen pri osebah z zamrznjeno ramo je sladkorna bolezen ⁵. V primeru nastopa adhezivnega kapsulitisa se zato svetuje tudi pregled pri zdravniku za morebitno spregledano sladkorno bolezen.
Potek adhezivnega kapsulitisa ima navadno tri faze. Prva faza zajema »zamrznitev« rame oz. progresivno večanje bolečine in zmanjševanje gibljivosti v sklepu.
Druga faza je faza »zamrznjenosti« sklepa. Takrat je bolečina najintenzivnejša, bolečinsko omejeni pa so tako aktivni kot pasivni gibi ramenskega sklepa.
Za tretjo oz. zadnjo fazo je značilno postopno izboljševanje simptomov in ponovno pridobivanje funkcije v rami. Zamrznjeno ramo in z njo povezane bolečine se da popolnoma odpraviti, vendar je lahko proces izjemno dolgotrajen – posamezna faza lahko traja več mesecev ali celo leta.
Zdravljenje je odvisno od faze in simptomov, ki jih pacient doživlja. Nekateri zdravniki za lajšanje bolečine priporočajo kortikosteroidne injekcije ali celo operativni poseg, medtem ko se v prvi vrsti svetuje konzervativni pristop, ki se pri večini prav tako izkaže za uspešnega.
Ta zajema oralno in fizikalno protibolečinsko terapijo v kombinaciji s fizioterapijo in vajami za povečevanje obsega giba. Po postavitvi diagnoze se zato močno priporoča obisk fizioterapevta za izvajanje ustreznih vaj pod nadzorom strokovnjaka.
Ponovitev stanja je po okrevanju malo verjetna. Vendar pa je pri nekaterih osebah (sploh pri tistih s sladkorno boleznijo) mogoč pojav obolenja na drugi rami. V primeru preteklih bolečin in težav v desni rami je torej mogoče, da bo strokovno pomoč posameznik ponovno poiskal zaradi bolečin v levi rami.
Največja napaka pri pojavu adhezivnega kapsulitisa je nepravočasno ukrepanje pacienta. Pri nastopu simptomov, kot je intenzivna bolečina, ki se postopno veča in omejuje gibljivost ramenskega sklepa, se svetuje obisk pri zdravniku in čimprejšnji pričetek zdravljenja. S krajšo fazo »zamrznitve« rame bo namreč krajše in bolj učinkovito tudi okrevanje.
Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.
Ramenski sklep je najbolj dovzeten sklep za izpah v človeškem telesu. Pri tem glava nadlahtnice zdrsne iz ponvice lopatice.
Navadno je poškodba posledica padca na roko in zdrsa, meta žoge ali udarca v ramo oz. roko. Najpogosteje do izpaha pride v sprednjem delu rame, lahko pa ga spremljajo tudi poškodbe sklepne ovojnice, kit rotatorne manšete ali drugih mišic, nemalokrat tudi zlomi kosti.
Za izpah ramenskega sklepa so značilni ostra bolečina, vidna deformacija predela, subjektivni občutek premaknjenega sklepa ter skoraj popolna izguba moči in gibljivosti.
V primeru izpaha rame je ključen ukrep obisk zdravnika, ki bo po opravljenem pregledu izpahnjen sklep naravnal. Do prihoda strokovne pomoči se svetuje pestovanje roke v zanki in hlajenje z obkladkom.
Samozdravljenje in ravnanje sklepa v njegov prvotni položaj ni primeren ukrep, saj so izpahu lahko pridružene poškodbe ostalih struktur.
Zdravljenje je glede na diagnostiko lahko konzervativno ali operativno. Sledi rehabilitacija, ki vključuje predvsem vaje za vračanje funkcije, vaje za krepitev mišic in vaje za izboljšanje stabilizacije v ramenskem sklepu.
Po prvem izpahu obstaja velika možnost ponovitve, zato je pomembno izvajanje naučenih vaj tudi po zaključeni rehabilitaciji.
Za vse, ki iščete vaje za boljšo mišično podporo ramenskemu sklepu, smo pripravili specifično vadbo, o kateri si lahko več preberete <tukaj>. Pred izvajanjem vaj je priporočen posvet s terapevtom.
Pri akutnem nastopu bolečin, ki niso posledica travmatske poškodbe ramen, se svetuje mirovanje zgornjega uda in izogibanje gibom, ki izzovejo bolečino. Trikotna ruta se lahko uporabi za opornico, ki bo roko pestovala ob telesu ter tako imobilizirala in razbremenila ramenski sklep.
Za zmanjšanje bolečin se poleg jemanja protibolečinskih zdravil priporoča masaža bolečega predela z ledenim obkladkom ali kosom ledu. Pri tem je dovolj že 5 do 8 minut masaže oz. hlajenje do pojava rdečine na koži ali do zmanjšanja bolečine večkrat dnevno.
V primeru, da simptomi ne ponehajo v roku 48 ur oz. nekaj dni, je potrebno obiskati zdravnika.
Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.
Takojšnji obisk zdravnika je potreben, kadar:
Kadar so druge patologije izključene in bolečino v ramenu povzroča poškodovana mišica, je potrebno poleg lajšanja simptomov poiskati in rešiti vzrok za poškodbo.
To lahko pomeni prilagoditev delovnega mesta, prostočasnih telesnih dejavnosti, nemalokrat pa tudi preobrazbo telesne drže in gibalnih vzorcev. Slednji lahko namreč povzročajo neravnovesja in preobremenitev določenih struktur v ramenskem obroču.
Priporoča se obisk strokovnjaka, ki prepoznal nepravilnosti ramenskega obroča in upoštevajoč vzrok bolečine podal ustrezne usmeritve bodisi za krepitev, raztezanje ali sproščanje tega potrebnih mehko-tkivnih struktur.
V studiu je temu namenjena diagnostična uro s pregledom mišično-skeletnega sistema, kateri sledi nadaljnja individualna manualna obravnava z uporabo različnih terapevtskih postopkov in pripomočkov ali pa usmeritev v ustrezno vadbo.
Vabljeni, da svoj termin rezervirate <tukaj>.
Osnovne vaje za lajšanje bolečine v ramah ne glede na vzrok bolečine so nihajne vaje, s katerimi pride do rahlega razmaka sklepnih površin. To privede do večjega dotoka hranil v sklepni prostor ter posledično do ublažitve bolečine.
Vaje so podrobneje predstavljene in opisane <tukaj>.
Ker je, kot omenjeno, bolečina v ramenih tesno povezana z ostalimi deli telesa preko ramenskega obroča, je potreben celostni pristop. Temu namenjen video proti bolečinam v ramenih z vključenimi vajami za lepšo držo <tukaj>.
Bolj specifična izbira vaj, ki jih lahko posameznik izvaja, je odvisna od vzroka nastanka bolečine v ramenu in mora biti določena s strani terapevta, zato dobrodošli na prvi obisk v studio.
Za zaključek članka predstavljamo vaje za vratno hrbtenico, ki je pogosto razlog težav z ramenskim obročem.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
¹ Linsell L, Dawson J, Zondervan K et al. (2006). Prevalence and incidence of adults consulting for shoulder conditions in UK primary care; patterns of diagnosis and referral. Rheumatology (Oxford) 45:215-221.
² Bergman S, Herrström P, Högström K et al. (2001). Chronic musculoskeletal pain, prevalence rates, and sociodemographic associations in a Swedish population study. J Rheumatol 28:1369-1377.
³ Michener LA, Walsworth MK, Burnet EN (2004). Effectiveness of rehabilitation for patients with subacromial impingement syndrome: a systematic review. J Hand Ther 17:152-164.
⁴ Van der Windt DA, Koes BW, de Jong BA, Bouter LM (1995). Shoulder disorders in general practice: incidence, patient characteristics, and management. Ann Rheum Dis 54:959-964.
⁵ Zreik NH, Malik RA, Charalambos PC (2016). Adhesive capsulitis of the shoulder and diabetes: a meta-analysis of prevalence. Muscles, Ligaments and Tendons Journal 6(1):26-34.
Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.
"*" indicates required fields
"*" indicates required fields
