bolecina-v-ledvenem-delu-peti-element-pilates

Bolečina v križu (ledvenem predelu)

Bolečina v križu oziroma ledvenem predelu, je definirana kot nelagodje, bolečina v mirovanju ali med gibanjem, občutek prekomerne napetosti mišic, ki je locirana pod 12. rebrom in nad veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Mišičnoskeletne težave rehabilitiramo s pomočjo posturalnih, korekturnih vaj, odpravo mišičnih neravnovesji in korekcijo ostalih biomehničnih deficitov, s katerimi dosežemo boljšo statično in dinamično kontrolo sistema, tako v regiji bolečine, kot v nebolečih regijah. V nadaljevanju so predstavljene štiri vaje za stimulacijo struktur, ki podpirajo in razbremenjujejo križ.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Rehabilitacija, Patologije, Poškodbe, Bolečine
1 marca, 2021

Ledvena hrbtenica ima 5 vretenc, ki so večja od prsnih in vratnih. Med vretenci so intravertebralni diski, ki so sestavljeni iz želatinastega jedra (nucleus pulposus) in fibroznega obroča (annulus fibrosis).

Kompleks vsebuje številne kostne elemente, ligamente, mišice in živce. Ledvena hrbtenica je izjemno močna, saj varuje hrbtenjačo in živčne korenine, hkrati pa je zelo gibljiva in nam omogoča premikanje v vseh treh ravninah, ki vključujejo odklon v stran (laterofleksijo), zasuk (rotacijo), upogib (fleksijo) in izteg (ekstenzijo).

Mišice v grobem delimo na lokalne in globalne. Globalne mišice so velike in zmožne velikih navorov, saj delujejo na trup in hrbtenico, ne da bi se pripenjale na vretenca. To so rectus abdominis, obliquus externus in del iliocostalisa.

Lokalne mišice imajo izvor in pripenjališče na samih ledvenih vretencih in so zadolžene za segmentalno stabilnost ter direktno motorno in proprioceptivno kontrolo lumbalne hrbtenice. To so multifidusi, psoas major, quadrantus lumborum, intraspinalne in intratransverzalne mišice, del iliocostalisa in longissimusa, transversus abdominis, diafragma in zadajšnji snopi obliquus internusa. Pravilno zaporedje delovanja in aktivacija teh mišic je ključnega pomena.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Zakaj pride do kroničnih bolečin v ledvenem predelu?

Ni dvoma, da lahko bolečino v ledvenem predelu povzročijo tumorji, infekcije in druga življenje ogrožajoča stanja. Specialisti se z omenjenimi primeri srečujejo relativno pogosto. Po študijah sodeč je pojavnost omenjenih resnih primerov, ki opisujejo simptomatiko kronične bolečine v ledvenem predelu, manj kot 5%.

Obisk zdravnika se priporoča, ko so prisotni simptomi, kot so urinska in blatna inkontinenca, perianalne anastezije, progresivna izguba moči spodnjih udov, zgodovina rakavih obolenj, nenamerna izguba telesne teže, vročina, nočno potenje, progresivna nočna bolečina, pretekla infekcija urogenitalnega trakta ali kože, neprestana omejitev gibanja v vseh ravninah, bolečinah v trebuhu, občutek pulzirajoče mase v trebuhu, suha usta, bruhanje, znaki šoka, splošno slabo počutje, zgodovina padca z višine, posebej, če sta prisotna osteoporoza in neizboljšanje simptomov po 6 tednih konzervativnega zdravljenja.

Na kratko bomo opisali nekaj možnih izvorov bolečine v tem predelu.

Sakroiliakalni sklep

Sakroiliakalni sklep sestavljata leva in desna črevnica (ilium) in križnica (sacrum). Bolečina je običajno prisotna v spodnjem delu ledvene hrbtenice in se lahko širi proti spodnjim okončinam. Znanstveniki ocenjujejo, da je razlog za 20 % bolečin v križu. Zaradi hormonskih sprememb med nosečnostjo gre za pogost vzrok bolečin v križu pri nosečnicah.

Medvretenčni (intervertebralni) disk in hernija diska

Poškodbe intravertebralnega diksa zajemajo kemične, morfološke in biofizične spremembe. Jakost poškodbe ocenjujemo glede na globino penetracije želatinastega jedra v fibrozno ovojnico in okoliška tkiva. Degeneracija diska vpliva na njegovo zmožnost prenašanja kompresijskih sil. Stres na želatinasto jedro postane nepravilen, v določenih primerih se zmanjša na nič in se prenese na okoliške strukture.

Disk postane boleč zaradi dveh mehanizmov v kombinaciji. Vnetne substance, ki so odgovor na vnetje, povzročijo kemično izzvano bolečino v okoliških prostih živčnih končičih. Medtem lahko stres na želatinasto jedro povzroči mehanično izzvano bolečino. Če želatinasto jedro prodre iz fibroznega obroča, lahko pritisne na živčne korenine ali hrbtenjačo, kar lahko sproži nevrološke simptome na spodnjih okončinah in medeničnem obroču in lahko se pojavi išias. Več o slednjem si preberite tukaj.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Več o izdelku

Ali ima lahko bolečina v križu vzrok drugje, kot v križu samem?

Mišično-skeletne težave rehabilitiramo s pomočjo posturalnih in korekturnih vaj, odpravo mišičnih neravnovesji in korekcijo ostalih biomehničnih deficitov, s katerimi dosežemo boljšo statično in dinamično kontrolo sistema, tako v regiji bolečine kot v nebolečih regijah.

Bolečina v križu je lahko posledica zmanjšanega obsega gibanja, moči, vzdržljivosti, neučinkovitega živčnega nadzora in drugih faktorjev. Tako lahko omejen obseg gibljivosti v ramenskem (glenohumeralnem) sklepu pri aktivnostih, ki zahtevajo dvig rok v elevacijo (npr. pri tenisačih, odbojkarjih in električarjih), povzroči kompenzatorno povečanje ledvene lordoze in povečanje strižnih sil v tem predelu, kar lahko vodi v bolečino v križu.

Zaradi sodobnega načina življenja so iztegovalke (ekstenzorji) kolkov in odmikalke (abduktorji) pogosto prešibki. Prav te mišice pa so pomembne pri ledvenomedenični (lumbopelvični) stabilizaciji. V slednjem primeru je vzrok bolečine v križu lahko mišična šibkost. Lahko pa je težava omejena na fascijo – več o tem si preberite tukaj.

Kako si lahko pomagate pri bolečinah v križu

Na voljo je veliko terapij, ki zajemajo posturalne vaje, dihalne vaje, kinezioterapijo, manualno terapijo, masaže, trakcije, inštrumentalno fizioterapijo in druge. Študije ugotavljajo, da so pogosto uporabljene nesteroidne protivnetne učinkovine (NSAID) neučinkovite na daljše obdobje (8 in več tednov), dokazov, da bi bile enako učinkovite kot konzervativni pristopi, pa ni. Pomembno je omeniti, da NSAID zmanjšujejo vnetje, ki pa je nujno potrebno za obnovo tkiva, med drugim tudi sklepnega hrustanca, zato jemanje le-teh lahko omeji pozitivne adaptacije, ki vam jih prinaša telesna aktivnost, s katero si želite izboljšati ali omejiti nastalo težavo.

V nadaljevanju so predstavljene štiri vaje za stimulacijo struktur, ki podpirajo in razbremenjujejo križ. Ker pa je osnovna rehabilitacija bolečin v križu dihanje, predlagamo, da preberete tudi prispevek o dihu tukaj.

1. Vaja: opora na komolcu sede na boku

Namen je okrepiti stabilizatorje trupa in medenice. V bočnem položaju si trup podpremo s podlaktjo, koleno spodnje noge je pokrčeno, zgornje pa iztegnjeno. Obe stegnenici, celotna hrbtenica in glava so v ravni liniji, vendar ohranjamo fiziološke krivine hrbtenice. Odrivamo se od spodnjega komolca in pri povečanem pritisku ob odrivu poskušamo začutiti aktivnost trebušnih mišic (ne bolečine v križu).

Položaj odriva zadržimo 5 sekund, se sprostimo in počasi podaljšujemo čas. Pazimo, da so kolena, boki in rame v ravni liniji in odriv od komolca intenziven.

2. Vaja: krepitev mišic trupa

Namen je okrepiti trebušne mišice in mišico zadnjice. Leže na hrbtu iztegnemo eno nogo po podlagi, potisnemo prste iztegnjene noge proti obrazu in meča potisnemo v tla. Nato nasproti ležečo roko iztegnemo rahlo za sabo, pri čemer ne dvigujemo reber, temveč stimuliramo trebušne mišice v izogib premiku ledvene in prsne hrbtenice.

Gibanje ponavljamo izmenično, 5-krat na eni nato 5-krat na drugi strani, skupno izvedemo 10 ponovitev. V primeru prisotnih bolečin v križu med vajo noge ne iztegnemo.

3. Vaja: krepitev hrbtnih mišic

Vaja je namenjena krepitvi hrbtnih mišic in mišic trupa. Zavzamemo položaj na vseh štirih (dlani pod rameni, kolena pod kolki) in ohranjamo fiziološke krivine hrbtenice. Počasi dvignemo eno dlan od tal brez prenosa teže ali spremembe v položaju telesa.

Gibanje ponavljamo izmenično, 5-krat na eni nato 5-krat na drugi strani, skupno izvedemo 10 ponovitev. V primeru prisotnih bolečin v križu med vajo težo prenesemo bolj na noge.

4. Vaja: razteg mišice piriformis

Namen je inhibirati zunanje rotatorje kolka, ki so zaradi sodobnega načina življenja in preveč sedenja pogosto prekomerno napeti. Tarčne mišice lahko raztegnemo tako, da se opremo z rokami, poravnamo hrbtenico in namestimo gleženj ene noge preko kolena druge noge, dokler ne začutimo raztega. Položaj ponovimo na drugi strani.

Vajo ponavljamo dvakrat do trikrat na dan, razteg zadržujemo 20–30 sekund. Ko začutimo, da napetost popušča, dodamo razteg naslednje stopnje (usedemo se bližje peti noge, ki je na tleh). Ponovimo trikrat z vsako nogo posamično.

Iz zgoraj omenjenih primerov vidimo, da vse bolečine v križu niso enake in posledično zahtevajo različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz sodobnega načina življenja, v katerem preveč časa preživimo v neugodni telesni drži in telesni neaktivnosti, psihični stres pa nam še dodatno stopnjuje težavo. Včasih je krivo tudi premalo hoje z bosimi nogami.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

vagus-prvi-webinar-peti-element
  • Splošno

Dvanajst načinov za sprostitev živca vagus

Živec vagus ali klatež je najbolj pomemben živec za katerega najverjetneje sploh niste vedeli, da ga imate. Je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki povezujejo možgansko deblo s srcem, pljuči in črevom. Razveja se tudi do te stopnje, da se dotika in vzajemno deluje z jetri, vranico, žolčnikom, uretrom, ženskimi razmnoževalnimi organi, vratom, ušesi, jezikom in ledvicami. Brez živca klatež ne bi bilo mogoče ohraniti ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa.
Bolečine v nogah
  • Bolečine

Odpravite bolečine v nogah

Dolgi in naporni dnevi se lahko nemalokrat poznajo po utrujenih in bolečih nogah ter stopalih. Bolečine v nogah navadno odpravi počitek, ni pa nujno. Boleče noge so ena pogostejših težav odraslih in lahko vodijo v omejitve hoje, vsakdanjih opravil in aktivnosti, predvsem pa so bolečine v nogah moteče, kadar so prisotne tudi med mirovanjem. Ste v zadnjem času kdaj občutili bolečino v nogah in se vprašali po vzroku njenega nastanka?
senior_zgoraj_orodna
  • Pilates, Patologije, Nenalezljive kronične bolezni, Splošno

Parkinsonova bolezen in gibanje

Ustrezna vadba je pomemben del zdravega načina življenja za vse. Za ljudi s Parkinsonovo boleznijo pa je več, kot le zdrava – je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja, mobilnosti in aktivnosti njihovega vsakdanjika in zadovoljivega, samostojnega življenja. Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč.

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
This field is hidden when viewing the form
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.