rak-crevesja-peti-element-clanek

Telesna dejavnost in rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu. Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Nenalezljive kronične bolezni
1 marca, 2021

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu in je v porastu tako v Sloveniji kot tudi v državah razvoja. Na to, kdo bo zbolel za enim izmed rakov, z medsebojnimi učinki vplivajo številni dejavniki iz okolja in način življa, dedna nagnjenost in naključje. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročajo dejavniki, ki so povezani z življenjskim slogom. Ogrožajo nas predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim načinom življenja: sedeč način življenja, prekomerna telesna teža in energijsko prebogata hrana z malo vlakninami, skupaj z razvadami, kot sta čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kajenje. Raki, ki jih povzročajo ti dejavniki tveganja, se lahko pojavijo tako rekoč na katerem koli organu, najpogosteje pa na širokem črevesju in danki, pljučih ter dojki.

Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da telesna dejavnost prepričljivo ščiti pred nastankom raka debelega črevesja in danke. Telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za umrljivost zaradi raka danke in debelega črevesa ter tveganje za ponovitev te bolezni. Znanstveniki opozarjajo, da je telesna neaktivnost odgovorna za kar 13–14 % obolenj za rakom debelega črevesa, kar presega 8% stopnjo tveganja zaradi genetskih nagnjenj.

Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Telesna dejavnost, ki ima varovalni učinek, naj bi bila zmerno do močno intenzivna in naj bi trajala 45–60 min, izvajati pa jo je potrebno vsaj pet dni v tednu. Pri tem je potrebno poudariti, da mora biti vsak vadbeni program varen ter prilagojen sposobnostim in morebitnim omejitvam posameznika.

O raku debelega črevesja in danke

Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni ter drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Gre za obliko raka, ki se lahko v našem telesu brez očitnih znakov razvija zelo dolgo. Ravno zaradi tega veliko tovrstnih rakov odkrijemo šele, ko je bolezen že v napredovalem stadiju, z lokalnimi ali oddaljenimi zasevki, in sta prognoza ter možnost preživetja, kljub kombiniranim oblikam zdravljenja, slabi. Vendar pa moramo razumeti, da je rak na debelem črevesu in danki ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Pri tem imajo ključno vlogo presejalni programi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, katerih namen je zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zmanjšanje števila novih primerov raka na debelem črevesu in danki.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Simptomi in znaki

Znaki in simptomi bolezni so lahko dlje časa trajajoče bolečine v trebuhu (krči), napenjanje, vetrovi, spremembe pri odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanj, občutek, da se črevesje popolnoma ne izprazni, zaprtost), kri na blatu, slabost in bruhanje, izguba apetita, hujšanje in pogoste okužbe sečil. Glede na to, da je črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega, v katerem delu črevesa leži tumor.

Dejavniki tveganja

alkohol, neustrezna prehrana, debelost in nezadostna telesna dejavnost sami po sebi ne povzročajo raka, zmanjšujejo pa odpornost telesa na nastanek in razvoj bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je mogoče z vplivom na omenjene dejavnike tveganja preprečiti vsaj tretjino smrti zaradi raka.

Čeprav vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, dokazano povečajo:

  • STAROST
    Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.
  • VPLIVI OKOLJA (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje)
    Znanstveniki ocenjujejo, da so za nastanek raka debelega črevesa in danke v razvitem svetu v 60¬–80 % odgovorni dejavniki okolja. Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno mesna in mastna hrana. Zato svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu ob stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje kot se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. Prav tako je koristna tudi prehrana, bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov in vitaminov A, C, D in E ter selena. Zanimivo je, da je do sedaj raziskovalcem uspelo dokazati znižano pojavnost raka in bolezni srca in ožilja le pri ljudeh, ki zaužijejo dovolj veliko količino sadja in zelenjave, ne pa pri osebah, ki uživajo dopolnila vitaminov. Najnovejše raziskave ugotavljajo, da so lahko visoki odmerki dodatkov antioksidantov v nekaterih primerih škodljivi, saj med drugim povečajo tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih, tveganje za hemoragično kap in tveganje za raka na prostati. Nacionalni inštitut za rak (NCI) priporoča, da se ljudje, ki se zdravijo za rakom, pred pričetkom jemanja dodatkov pogovorijo z osebnim zdravnikom. Zavedati se moramo, da uporaba sintetičnih vitaminskih dodatkov ni alternativa rednemu uživanju sadja in zelenjave. V sadju je več tisoč spojin, katerih vplivov na zdravje še ne poznamo. Zelo verjetno veliko antioksidantov še ni odkritih, poleg tega je kombinacija antioksidantov v sadju in zelenjavi optimalna, saj povzroči njihovo medsebojno regeneracijo in s tem poveča njihovo obrambo pred prostimi radikali. Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.
  • ČREVESNI POLIPI
    Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko celo zaporo črevesa.
  • KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI (tj. ulcerozni kolitis, crohnova bolezen)
    Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki.
  • DEDNA OBREMENJENOST
    Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo večje tveganje. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa, je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom na dojki, in bolniki z družinsko dedno nagnjenostjo k razvoju raka na različnih organih (Lynchev sindrom).

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Več o izdelku

Telesna dejavnost in rak debelega črevesja in danke

Število raziskav, ki ugotavljajo zaščitni vpliv telesne dejavnosti na pojavnost različnih bolezni razvitega sveta, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes in celo različna psihološka stanja, v zadnjem času hitro narašča. Prav tako lahko zasledimo naraščajoče število epidemioloških raziskav, ki ugotavljajo vpliv telesne dejavnosti na preprečevanje nastanka raka. Med slednjimi prevladujejo raziskave najpogostejših rakavih bolezni, kot so rak debelega črevesa, danke, dojke in prostate. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da telesna dejavnost prepričljivo ščiti pred nastankom raka debelega črevesa in dojke. Prav tako so pozitivni učinki telesne dejavnosti opazni tudi pri raku prostate in pljuč.

Preveč počitka in premalo telesne dejavnosti pri bolnikih s kroničnimi obolenji še dodatno pospešujeta razvoj kroničnih bolezni in funkcionalno opešanje telesa. Rakava bolezen in njeno zdravljenje lahko povzročita spremenjeno presnovo. Med bistvene značilnosti spremenjene presnove spadata zlasti povečana razgradnja beljakovinskih struktur v telesu in njihova slaba obnova. To vidimo predvsem kot hitro izgubljanje funkcionalnih tkiv telesa, predvsem mišic. Bolnik izgublja kondicijo, je manj odporen, pojavita se brezvoljnost in depresija. Zato je redna telesna vadba za večino bolnikov z rakom izjemno koristna v obdobju bolezni in njenega zdravljenja ter kot rehabilitacija po bolezni. Ne vemo še veliko o učinku telesne vadbe na samo zdravljenje raka in rehabilitacijo po bolezni, vendar praksa in izsledki raziskav kažejo na številne ugodne učinke vseh vrst vadbe, ki pa mora biti redna in bolnikom prijetna.

Zaščitni učinki telesne dejavnosti

Med prepričljive dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, uvrščamo prehranske dejavnike (rdeče meso, prekajeno, soljeno ali s kemični konzervansi obdelano meso ter alkoholne pijače) in telesno, zlasti trebušno debelost. Med prepričljive dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek omenjenega raka, pa uvrščamo telesno dejavnost.

Trenutni podatki kažejo, da je telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa koristna, saj ima ugodne učinke na telesno in duševno komponento, sposobnost preživetja ter kratkotrajne in dolgotrajne učinke zdravljenja bolezni. S tem namenom bolnikom priporočajo, da z aktivnostmi, kolikor je mogoče, nadaljujejo med samim zdravljenjem, in da se po opravljeni operaciji čim prej vrnejo k normalnim dnevnim dejavnostim.

Sedeč način življenja lahko štejemo kot neodvisni napovednik tveganja za razvoj raka debelega črevesa. Rekreativna telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa in danke je povezana z nižjo umljivostjo, pretežno sedeč način življenja pa z večjim tveganjem za smrt. Strokovnjaki se strinjajo, da je telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa in danke povezana z večjo možnostjo preživetja, saj imajo posamezniki, ki so bili redno telesno dejavni pred postavljeno diagnozo, višjo napoved preživetja v primerjavi s posamezniki, ki so pred postavljeno diagnozo poročali o ničelni telesni aktivnosti.

Intenzivnost, trajanje, pogostost in tip telesne dejavnosti

Rezultati študij, ki so preučevale povezavo med telesno dejavnostjo in tveganjem za nastanek raka, so zelo skladni. Strokovnjaki ameriškega inštituta za raziskovanje rakavih bolezni (AICR) ocenjujejo, da je zaščitni učinek sorazmerno odvisen od intenzivnosti (nizka, srednja, visoka), trajanja in pogostosti telesne dejavnosti. Največji je tako preventivni učinek pri ljudeh, ki so telesno najbolj dejavni, manjši pri ljudeh s srednjo in najmanjši pri ljudeh z nizko telesno dejavnostjo. Največji učinek na zmanjšanje tveganja za rak debelega črevesa ima višje intenzivna telesna dejavnost, ki jo izvajamo daljše časovno obdobje.

Ameriško združenje za rak (ACS) je nedavno objavilo smernice, ki obravnavajo količino in intenzivnost telesne dejavnosti za doseganje stopnje telesne aktivnosti, ki bistveno zmanjša pogostost raka debelega črevesa. Smernice za odrasle narekujejo vsaj 150 min zmerne telesne dejavnosti ali vsaj 75 min močne aerobne telesne dejavnosti tedensko. Izjema so ljudje, ki so v glavnem nedejavni. Zanje imajo lahko tudi vrednosti pod priporočili koristne učinke. Poleg aerobne dejavnosti sta priporočljivi tudi vadba za moč in vadba gibljivosti. Slednji moramo prilagoditi posebnostim posameznega bolnika.

Nekateri strokovnjaki za optimalno doseganje pozitivnih učinkov telesne vadbe priporočajo tudi višjo raven telesne dejavnosti. Čeprav optimalna intenzivnost, trajanje in pogostost telesne dejavnosti, potrebne za zmanjšanje tveganja raka debelega črevesa, niso znane, znanstveniki menijo, da približevanje in preseganje 300 min zmerne telesne dejavnosti ali 150 min močne aerobne telesne dejavnosti na teden zagotavlja dodatno zaščito pred rakom.
Dnevna vadba je za posameznike s postavljeno diagnozo raka debelega črevesa varna tudi v času intenzivnih terapij. Vendar to obdobne zahteva posebno previdnost. V primerjavi z zdravimi posamezniki je telesno vadbo treba stopnjevati počasneje in biti pri dodajanju previdnejši. Če vadba vodi v povečanje utrujenosti, je potrebno njeno intenzivnost in količino zmanjšati.

Intenzivnost, trajanje, pogostost in tip telesne dejavnosti

   
 

ZMERNA TELESNA DEJAVNOST

MOČNA TELESNA DEJAVNOST

vadba in prosti čas

hoja, ples, kolesarjenje, drsanje, rolkanje, jahanje, joga, pilates

jogging ali tek, hitro kolesarjenje, trening moči, borilne veščine, plavanje, vaje s kolebnico

športne dejavnosti

odbojka, golf, badminton, tenis v dvojicah, smučanje

nogomet, hokej na ledu, tenis posamično, košarka, turno smučanje

gospodinjska opravila

košnja vrta, vrtnarjenje

kopanje, prenašanje, zidarska dela, mizarstvo

poklicne dejavnosti

hoja in dvigovanje kot del poklica

težka fizična dela (gradbeništvo, gasilci)

   
 

AEROBNA VADBA

VADBA ZA MOČ

GIBLJIVOST

 

rak debelega črevesja

≥ 30 min/dan, ≥ 5 dni/teden zmerne (≥ 150 min/teden) ali ≥ 20 min/dan, ≥ 3
dni/teden (≥ 75 min/teden) močne telesne dejavnosti ali njune kombinacije.
Pri posameznikih s stomo velja posebna previdnost pri kontaktnih športih
(nevarnost udarca).

2–3 dni/teden vadba mišične moči večjih mišičnih skupin vsaj zmerne
intenzivnosti. Vsaj ena serija 8–12 ponovitev. Izjema so bolniki s stomo,
kjer je stopnjevanje vadbe počasnejše in breme manjše, da bi se izognili
herniaciji.

≥ 2–3 dni/teden raztezanje glavnih mišičnih skupin. Lahko v sklopu aerobne
vadbe in vadbe moči ali v ločenih enotah. Posebna previdnost velja pri
bolnikih s stomo, kjer se moramo izogibati velikim pritiskom trebušne
votline.

 
 
 

Vpliv telesne dejavnosti na stranske učinke in zdravljenje bolezni

Občutek utrujenosti, povezan z boleznijo ali zdravljenjem le-te, je mučen, vztrajen, subjektiven občutek fizične, čustvene in kognitivne utrujenosti, ki lahko bolnika spremlja mesece ali celo leta po končanem zdravljenju. Telesna aktivnost je najbolj učinkovito sredstvo za zmanjševanje utrujenosti, ki spremlja bolnike med zdravljenjem z radioterapijo in kemoterapijo. Program aerobne vadbe deluje na utrujenost terapevtsko. Poleg izboljšane telesne pripravljenosti se redna telesna dejavnost pri bolnikih odraža v bistvenem izboljšanju kakovosti življenja in socialne komponente, zmanjšajo pa se tudi tesnobni občutki in depresija.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Vaje

Prva vaja je namenjena raztegu stranskih delov trupa in deloma tudi ramenskega obroča – mišic, ki so pomembne za ohranjanje pokončne drže.
Stojimo vzravnano, z nogami skupaj, dlanmi na ramenskem obroču in komolci široko. Ob vdihu se s trupom nagnemo v eno stran in nasprotni komolec podaljšujemo, kot bi se želeli dotakniti stropa. Poskušamo doseči občutek nežnega raztega mišic pod pazduho, med rebri, proti medenici in po nogi navzdol. Ob izdihu se vračamo v začetni položaj. Ponovimo na drugi strani. Vajo delamo izmenično, 5-krat na vsaki strani.

Druga vaja je namenjena izometrični krepitvi mišic nog, pridobivanju gibljivosti hrbtenice in razvijanju ravnotežja z zadrževanjem položaja. Naredimo širok razkorak, pokrčimo kolena tako, da v kolku, kolenu in gležnju obeh nog pridobimo pravi kot, in dvignemo roke vstran. Ob izdihu zasukamo trup v smeri sprednje noge. Ob vdihu se vrnemo v začetni položaj. Naredimo 8–12 ponovitev, nato zamenjamo nogi. Izvedemo 2 seriji vaj. Za stopnjevanje intenzivnosti lahko dodamo dvig sprednje pete.

Tretja vaja je namenjena krepitvi trebušnih in hrbtnih mišic, krepitvi mišic zadnjice in ramenskega obroča, razvijanju stabilnosti trupa ter kolka in rame.
V položaju na vseh štirih namestimo dlani pod ramena in kolena pod kolke ter poravnamo hrbtenico. Pogled usmerimo med dlani. Na podlagi diagonalno iztegnemo roko in nogo. To je začetni položaj. Ob vdihu diagonalno roko in nogo sočasno dvignemo, ob izdihu pa se vračamo v začetni položaj. Vajo ponovimo 8–12-krat na eni in nato 8–12-krat na drugi strani z željo po ohranjanju nevtralnih krivin hrbtenice in čim manjšem prenosu teže vstran ali v smer naprej/nazaj.

Četrta vaja je namenjena krepitvi mišic ramenskega obroča in stranskih mišic trupa. Vajo začenjamo leže na boku s pokrčenimi nogami. S spodnjo roko objamemo prsni koš, dlan zgornje roke položimo na podlago pred sabo, tako da je pokrčen komolec obrnjen v strop. Ob izdihu se opremo na dlan in iztegnemo roko, trup sledi gibanju. Ob vdihu se spuščamo proti podlagi, kot bi si želeli podlage najprej dotakniti z ramo. Tik pred dotikom se ustavimo in znova iztegnemo komolec. Vajo ponovimo 8–12-krat na vsaki strani. Naredimo dve seriji na vsaki strani.

Sklepna misel

Študije soglasno kažejo, da je telesna dejavnost eden ključnih dejavnikov, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni in vplivajo na preživetje ter kakovost življenja ozdravljenih bolnikov. Telesna dejavnost ima varovalne učinke, vendar le v primeru, da ustreza določenim kriterijem: izvajati jo moramo redno, dnevnim aerobnim aktivnostim, kot so hitra hoja, tek in kolesarjenje vsaj dvakrat tedensko dodajamo vaje moči, ki jih lahko izvajamo z lastno telesno težo ali različnimi pripomočki in na napravah, ter vaje gibljivosti. Raziskave kažejo na številne ugodne učinke vseh vrst vadbe, ki pa mora biti redna in takšna, da je za posameznika prijetna, saj bomo le tako lahko ohranjali nivo telesne dejavnosti, ki varuje pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in tako ščiti naše zdravje. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in vam hkrati predlagamo, da preberete preostale članke. Največja naložba je namreč investicija vase.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

post reha peti element
  • Rehabilitacija, Patologije, Poškodbe, Bolečine

Možne težave in bolečine v kolenu

Skoraj vsak se enkrat v življenju sreča z bolečinami v kolenskem sklepu, zato bomo opredelili možne vzroke. Najpogostejši vzroki bolečine so degenerativne spremembe (obrabljenost ali artroza), vnetno dogajanje ali poškodba sklepa. Pogosto bolečina v kolenih ni nujno glavni izvor težav ampak je kompenzacija prenesena iz hrbtenice oziroma kolka in lahko nastane zaradi ploskih stopal oziroma prekomerne telesne teže (neodvisno od let). Nekatera stanja so značilna za rekreativne in profesionalne športnike.
Spela Jumbp
  • Dihalni sistem

Meditacija stimulira ventralni del živca Vagus

Večina ljudi si meditacijo predstavlja kot sedenje v določenem »lotusovem« položaju in globoko dihanje. Pa vendar je meditacija veliko več kot to in kadar se jo izvaja pravilno, lahko ima za telesno in duševno zdravje številne pozitivne učinke.
slika magnezij
  • Hrana

Kaj je magnezij?

Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda. Gre za najbolj nepogrešljiv element v telesu, ki ureja tudi ustrezno funkcijo vitamina D v telesu.

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.