Kako stopnjevati brez poĆĄkodb

Kako stopnjevati brez poĆĄkodb

Glavna komponenta poĆĄkodbe je prekomerno, prehitro, v (pre)kratkem časovnem obdobju. NaĆĄe telo za zdravje in ustrezno funkcijo potrebuje gibanje, vendar ga je lahko tudi hitro preveč. Z leti izgubljamo na elastičnosti in moči, zato je identifikacija s tistim, kar je naĆĄe telo včasih zmoglo, popolno nepotrebno in celo ĆĄkodljivo. Vsak od nas potrebuje svoj nabor vaj, poloĆŸajev in vadbeni koncept, ki mu ne jemlje energije, ki ga ne sili v prevelika dostopanja in nenazadnje, ki ne dozira prevelike napore, kar bi lahko vodilo v poĆĄkodbe. DrĆŸimo se prepričanja, da je potrebno vsak vadbeni program prilagoditi, zato je pri uvajanju potrebno natančno seznanjanje z vaĆĄo zgodovino.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Ć pela JakĆĄa

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

SploĆĄno
1 marca, 2021

Vsak začetek je teĆŸav, zato je treba stopnjevati glede na zmoĆŸnosti, počasi. Primerjava s tem, kar smo uspeli zdrĆŸati pred 10 leti, ima malo skupnega z danaĆĄnjim časom. Pravi odgovor na to, kako se gibati, da ne pretiravamo, se ne poĆĄkodujemo in zares prejmemo odmerek napora in sil, ki jih telo potrebuje, najdemo v analizi. K pravi izbiri obremenitev doprinese analiza navad, miĆĄične vzdrĆŸljivosti in testov, ki pomagajo identificirati ĆĄibkosti in predele, ki potrebujejo napredek. Vsak izmed nas ima torej moĆŸnost napredovanja, odvisno je le, ali uporabimo zadostne sile, da ne ostajamo v optimumu ali se poĆĄkodujemo. Zato pri nas vedno začnemo z uvajanjem, da vas spoznamo in na podlagi vseh analiz zabeleĆŸimo telesne značilnosti.

Velja pa tudi to, da ni vse za vsakogar. Vsak izmed nas potrebuje svoj nabor vaj, poloĆŸajev in vadbeni koncept, ki mu ne jemlje energije, ga ne sili v prevelika odstopanja in, nenazadnje, ki ne dozira prevelikih naporov, kar bi lahko vodilo v poĆĄkodbe. Pogosto se kot razlog za začetek bolečin omenja nedejavnost, redkeje pa prekomerna dejavnost. Gibanje je zdravilo, a pomemben je njegov odmerek, pogostost jemanja in predvsem prilagoditev njegovega vzorca glede na starost, preteklost in ĆŸivljenjski slog. DrĆŸimo se prepričanja, da je potrebno vsak vadbeni program prilagoditi, zato je pri uvajanju potrebno natančno seznanjanje z vaĆĄo zgodovino. Gre za prstni odtis, ki nam nariĆĄe zemljevid in strategijo, saj je vse odvisno od vaĆĄe pripravljenosti in motivacije.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z naơimi strokovnjaki.

Vsak začetek je teĆŸav, zato je treba stopnjevati glede na zmoĆŸnosti, počasi. Primerjava s tem, kar smo uspeli zdrĆŸati pred 10 leti, ima malo skupnega z danaĆĄnjim časom. Pravi odgovor na to, kako se gibati, da ne pretiravamo, se ne poĆĄkodujemo in zares prejmemo odmerek napora in sil, ki jih telo potrebuje, najdemo v analizi. K pravi izbiri obremenitev doprinese analiza navad, miĆĄične vzdrĆŸljivosti in testov, ki pomagajo identificirati ĆĄibkosti in predele, ki potrebujejo napredek. Vsak izmed nas ima torej moĆŸnost napredovanja, odvisno je le, ali uporabimo zadostne sile, da ne ostajamo v optimumu ali se poĆĄkodujemo. Zato pri nas vedno začnemo z uvajanjem, da vas spoznamo in na podlagi vseh analiz zabeleĆŸimo telesne značilnosti.

 

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naĆĄih nogavic je narejen na način, da vsem noĆŸnim prstom omogoči največjo moĆŸno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Vzajemno delovanje je ključ do ĆŸelenih rezultatov, pa najsi bo to:

  • zmanjĆĄanje bolečine,
  • povečanje stabilnosti in moči,
  • zmanjĆĄanje vnetnih metabolitov,
  • povečanje razbremenitve in rehidracije,
  • izboljĆĄanje počutja in vračanje ravnovesja ali
  • preventiva.

Ne obstaja namreč univerzalna vaja ali enostaven recept. Raznolikost je v naĆĄi evolucijski kodi in prav je, da jo upoĆĄtevamo med vsakim vadbenim treningom. Manj je več ali trenirajte inteligentno. Sicer pa smo naredili izbor teĆŸavnih vaj za kriĆŸ, ki lahko povzročajo napetosti v primeru akutnih epizod – oglejte si jih tukaj.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naloĆŸba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naĆĄih kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z naơimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih piĆĄejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Ime in Priimek*

Več strokovnih člankov

AntropoloĆĄki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drĆŸa, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo ĆŸivo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz kriĆŸa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne poloĆŸaje, dolgotrajno sedenje in ĆĄe veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ơčitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje ĆŸivčne korenine, moĆŸgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko teĆŸav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Ćœe dolga leta verjamemo, da je pred operativnimi posegi vredno preizkusiti konservativno zdravljenje, ki poteka preko manualne terapije in gibanja. Pred posegom v telo je torej smiselno omogočiti telesu lastno reabsorbcijo, dovoliti fiziologiji učinek in vrniti zaupanje v telo do te mere, da vključi način samozdravljenja. Zato celostna obravnava terja poleg vaj, razbremenitve in sproơčanja tkiva, tudi vračanje zaupanja v telo. Obvezen stranski učinek vsake poĆĄkodbe je potrpeĆŸljivost, zaupanje tako v proces kot sebe in rednost pri izvajanju določenih vaj. Brez ustreznega pristopa je namreč lahko prehitro preveč in potek samozdravljenja je lahko zavrt.
Bolečine v mečih so največkrat posledica preobremenitve in preveč intenzivne ĆĄportne aktivnosti. Nekateri ob njihovem pojavu najprej pomislijo na miĆĄično utrujenost, drugi na vnetje pokostnice, spet tretji na krčne ĆŸile. Vsak izmed nas je zagotovo kdaj ĆŸe tudi izkusil miĆĄični krč v mečih, ki je za seboj pustil ĆĄe nekaj dni trajajočo bolečino. Zaradi funkcije, ki jo opravljajo mečne miĆĄice, lahko bolečina v mečih vpliva tudi na dvig na prste in hojo. Kadar se s prehojeno razdaljo bolečina v mečih veča, v mirovanju pa popusti, je lahko pokazatelj resnejĆĄe bolezni ĆŸilja, kot je periferna arterijska bolezen.
Nakupovalna koĆĄarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Ime in priimek
Zanimam se za:*
Ć tevilo ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več moĆŸnosti
This field is hidden when viewing the form
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več moĆŸnosti