- Splošno
Svetovni izbruh virusa COVID-19 je spremenil utečeni način življenja. Skrb zase, za bližnje in za skupno dobro narekuje obvezno nošnjo zaščitnih mask.
75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več
75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več
Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt
Ste se že kdaj vprašali, kako in zakaj vam lahko težave z vratom povzročajo glavobole? Glavobol, ki ga neposredno povzročajo strukture znotraj vratu, se pogosto imenuje tudi cervikalni ali vratnogenezni glavobol. Čeprav je slednji med najpogosteje diagnosticiranimi, pa večina tistih, ki trpi za njegovimi posledicami, žal zares ne razume fiziologije, ki se skriva v ozadju. Le kako lahko torej težava v vratu povzroča bolečino v glavi?
Receptorji, ki se nahajajo znotraj vratnih mišic in sklepov, so tisti, ki v primeru kakršnihkoli težav posredujejo informacijo o obstoju le-teh možganom z namenom, da jih ohranjajo obveščene o aktualnem dogajanju. Ta bolečina je lahko posledica poškodbe ali patologije, ki je povezana z degenerativnimi spremembami (ki so normalne po 35. letu). Lahko pa je zgolj rezultat nenehne obremenitve zaradi nepravilne drže ali ponavljajočih se gibov. V dotičnem primeru so ta sporočila bolj ali manj nekaj, kar sporoča možganom, da tkivu preti nevarnost. Na tej točki sicer še ne občutimo ničesar, saj se morajo možgani po prejetju sporočila odločiti, kaj bodo storili s temi informacijami. To vključuje tudi presojo o tem, ali naj vas z njimi sploh seznanijo. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se morajo odločiti, ali naj vam povzročijo občutek bolečine ali ne. Prevladuje namreč napačno prepričanje, da ta proces deluje ravno obratno oz. da se sporočila o bolečini pričnejo v tkivu in nato potujejo do možganov. Resnica pa je, da se bolečino lahko občuti tudi na drugem delu telesa ter da oddajnik teh signalov ni prizadeti del telesa, temveč so to v celoti možgani. Slednji imajo visoko razvito sposobnost, da dokaj natančno začrtajo bolečino na ustreznem delu telesa.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Diagnozo navadno postavi zdravnik in jo osnuje glede na vidne simptome. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da pravzaprav ne obstaja enoten medicinski preizkus za prepoznavanje migrene. Diagnozo se tradicionalno postavlja s pomočjo klasifikacijskega sistema, ki temelji na simptomih in ga je razvila Mednarodna skupnost za glavobole (IHS).
Simptomi lahko vključujejo močno bolečino, občutljivost na svetlobo, omotičnost, včasih pa tudi slabost in vizualne ter čutne simptome, ki jih imenujemo avre. Ko se enkrat izločijo hujši vzroki za simptome (kot npr. kap ali rak), se preide na zdravniško obravnavno, ki največkrat vključuje dolgotrajno jemanje zdravil. Navadno se na krvnih testih ali slikanjih ne odkrije ničesar, ne glede na resnost oz. izrazitost določenih simptomov. To je lahko za osebo, ki trpi za posledicami migrene, skrajno neprijetno, kot je tudi misel, da bo morala do konca svojega življenja jemati zdravila. Pri tem je zanimiva nedavna ugotovitev zdravnikov, da obstaja nekaj splošnih oz. skupnih lastnosti, prisotnih v glavah ljudi z migrenami, ne glede na vrsto glavobola, za katerim trpijo. Splošne ugotovitve se navezujejo na občutljivost trivejnega vratnega jedra in možganskega debla.
Namesto da se definira različne klasifikacije glavobolov (npr. migreno, tenzijski glavobol, sinusni glavobol) kot ločene entitete, naj bi si jih bilo bolj smiselno predstavljati kot spektrum ali kontinuiteto prezentacij. Te ugotovitve so nekoliko kontroverzne, saj številni bolj puristični zdravniki strogo prisegajo na ustaljeni način postavljanja diagnoze izključno s pomočjo klasifikacijskega sistema. V našem studiu smo že opazili koristi izsledkov nedavnih raziskav, ki smo jih preizkusili na strankah, ki so trpele za migrenami zaradi težav z vratom.
Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.
Raziskava teorije kontinuuma je pokazala, da je vsem ljudem, ki trpijo za posledicami glavobola, skupno to, da je njihovo trivejno vratno jedro v senzibiliziranem stanju. Do tega lahko pripelje samo nekaj stvari. Ena je npr. učinek, ki ga imajo nanj serotonin in druga zdravila, ki se jih uporablja za ublažitev oz. upravljanje z migrenami. Druga je ta, da se v primeru obstoja težave v vratu prisotnost le-ta sporoči skozi trivejno vratno jedro. Če se ta sporočila navezujejo na nevarnost (npr. na poškodbo tkiva) in se kronično ponavljajo, potem se senzibilizira tudi samo jedro. To vam lahko posledično zmanjša prag bolečine in poveča občutljivost na migrene. Težave v vratu torej lahko prispevajo k nastanku migren – kaj pa je mogoče storiti glede tega? Izčrpen zdravniški pregled je ključnega pomena za izključitev kakršnekoli možnosti za obstoj resnejših bolezni ali drugih patologij. Če smo prepričani, da je vzrok mišično-skeletne narave, je le-tega potrebno ustrezno oceniti v kontekstu bio-fizično-psiholoških okvirjev. Pri prepoznavanju vzroka lahko pomembno vlogo igra tudi manualna terapija, preko katere lahko ustrezno usposobljen terapevt presodi, če k težavi prispeva hipomobilnost zgornjih vratnih segmentov. Poleg omenjenega se lahko analizira držo glave, vratu, lopatic in prsne hrbtenice, kar je ključnega pomena za dolgotrajno upravljanje s težavami.
Zavedanje o pravilni drži in vzdržljivost sta ključni za uspešno ohranjanje blagostanja, podučenost in prilagojene vaje pa poskrbijo za optimalne rezultate. Odlično osnovo za pričetek z gibanjem doma daje preizkus kranio-cervikalne fleksije, ki ocenjuje stopnjo nevro-motoričnega nadzora globokih fleksorjev vratne oz. cervikalne hrbtenice. Gyrotonic deluje na celem telesu, vpliva na različne strukture in deluje sprostilno, miofascialni pilates pa je dolgo užival sloves vadbe, ki se posveča zgolj oblikovanju in krepitvi trupa ter pridobivanju trebušnih mišic. Čeprav je slednje lahko pomemben del klasičnega pilatesa, pa ne smemo zanemariti dejstva, da pester nabor vadb pokriva celotno telo in da bi katerakoli vadba, ki jo izvajamo, vedno morala vključevati več kot zgolj gibanje ali stabilizacijo enega (izoliranega) dela telesa. Ravno zato vse vadbe v našem studiu vedno vključujejo celostne gibe, kar prispeva k polni stimulaciji telesa in je pomembno tudi z vidika obremenjenosti. S tem namenom smo se oprli na principe pilatesa in jim dodali vaje iz različnih področij, kot so fascije, gyrokinesis in joga, ter v gibanje integrirali novodobne raziskave o kitah, mišicah, kosteh in vezivnem tkivu.
Če se v času vadbene ure vedno osredotočamo zgolj na vaje in raztezanje enega dela telesa (npr. glave in izključno vratu), bo to skoraj zagotovo vodilo v poslabšanje težav dotičnega dela, saj ga bo preobremenilo. V vadbene programe pilatesa tako tudi redno vključujemo vaje za povečanje torakalne mobilnosti (odpiranje rok in upogib trupa na vseh štirih) ter vaje za izboljšanje motornega nadzora vratu, kot je npr. labod, ki sprošča napetost v bokih, mišicah in spodnjem delu hrbta, zaradi česar smo naš pilates program poimenovali kar terapevtski pilates. Največji izziv pa je seveda poskrbeti, da z vajami za izboljšanje nadzora nad motoriko ne pričnemo na prezahtevni ravni.
Predstavljamo nekaj preprostih vaj, najprej za sprostitev in nato za krepitev vratu in ramen. Ker je vrat najbolj gibljiv del hrbtenice, je najpomembnejša ustrezna namestitev. Če ste v dvomu, kaj je potrebno sproščati, kaj krepiti in kako zmanjševati pritiske na medvretenčne ploščice, se obrnite na nas.
Prva vaja namestitve glave in vratne hrbtenice s pomočjo razbremenilne sile je vaja, pri kateri z rokami vlečete glavo stran od telesa z namenom, da pride brada bližje grlu (brez podbradka), kar stimulira okcipitalne mišice (med glavo in prvima dvema vratnima vretencema) in upogibalke vratu, posledično pa sprosti napetosti v zadnjem delu vratu.
Uležemo se na tla (postelja zna biti premehka) in si primemo glavo, kot je prikazano na sliki (prsti gledajo proti ramenom, medtem ko mezinčev predel namestimo ob rob lobanje). Počasi in nežno povlečemo glavo stran od telesa (glava ostane na tleh), pri čemer se brada približa grlu oz. prsnici. Položaj zadržimo 3 sekunde. Popustimo. Vajo izvedemo 10-krat.
Druga vaja odklona glave leže na hrbtu predstavlja razteg in sprostitev za ramenske strukture. Če ob gibanju čutite mravljince, senzorični izpad ali neprijetnost, zmanjšajte obseg giba ali vaje ne izvajajte. Pri raztezanju se zna pojaviti občutek nelagodja, ki pa naj bi s predihavanjem popustil.
Ležimo na hrbtu in počasi drsimo z glavo po podlagi v odklon. Ko glavo odklanjamo na desno ramo, levo ramo rahlo potisnemo navzdol (prste leve roke potisnemo proti levemu stopalu), da povečamo razteg. Vajo izvedemo 4-krat izmenično in v skrajnem položaju počakamo vsaj 15 sekund. Dihamo počasi, brez vsakršne sile ali napetosti. Če ste navajeni, priporočamo vzglavnik, pogled mora biti ves čas usmerjen proti kolenom (občutek lahnega podbradka z namenom ustrezne kranio-vertebralne fleksije).
Tretja vaja je izometrična krepitev vratu s potiskom roke v sence.
Najprej namestimo telo v vzravnan položaj. Sedimo tako, da so kolena malo nižje od kolkov ter poravnamo glavo s prsno hrbtenico (za lažji občutek poravnave se lahko naslonite na zid). Nato razprto dlan položimo na stranski rob glave in nežno pritisnemo v glavo. Slednja ostane nepremična. Pritisk zadržimo 6 sekund in ga na isti strani ponovimo 5-krat, nato pa ga izvedemo še na nasprotni strani. Položaj glave in vratu se me pritiskom ne spreminja.
Četrta vaja je namenjena mobilizaciji vratu in stimulaciji na eni strani ter sproščanju na nasprotni (antagonistični) strani.
Sedimo vzravnano, z občutkom nenehnega vleka »krone« glave proti stropu (s tem ustvarjamo tako imenovano prenapetostno stanje, potrebno za ustrezno stabilnost med gibanjem). Počasi približamo brado prsnici in spodnji položaj zadržimo 3 sekunde, pri čemer sproščeno dihamo in ne dvigujemo ramen. Glavo vrnemo v poravnan položaj, kjer jo ves čas lahno potiskamo proti stropu. Nato prislonimo jezik na nebo in pogledamo v diagonalo (ne navpično navzgor!) med neprestanim občutkom vleka glave proti nebu. Položaj zadržimo 3 sekunde in ves čas potiskamo jezik na ustno nebo, pri čemer sproščeno dihamo in ne dvigujemo ramen. Glavo vrnemo v poravnan položaj in sprostimo jezik. Celotno vajo ponovimo še 3-krat in jo izvajamo počasi, kontrolirano, v primeru bolečin pa zmanjšamo obseg giba ali vaje ne izvajamo.
Če skrbite za mišično ravnovesje in gibljivost hrbtenice ter veliko hodite bosi (zakaj, preberite tukaj), je verjetnost za težave manjša. Če pa se težave pojavijo (in so prepoznavne tudi preko diagnostičnih orodij), pa ne odlašajte, ampak se naročite na obravnavo pri nas v izogib nadaljnjim zapletom in čakanju, da bo vendarle bolje. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.
"*" indicates required fields
"*" indicates required fields