Napete mišice vratu povzročajo glavobol

Glavobol, migrena in pilates

Glavobol, ki ga neposredno povzročajo strukture znotraj vratu, se pogosto imenuje tudi cervikalni ali vratnogenezni glavobol. Če smo prepričani, da je vzrok mišičnoskeletne narave je le tega potrebno ustrezno oceniti v kontekstu bio-fizično-psiholoških okvirjev. Pri prepoznavanju vzroka lahko pomembno vlogo igra tudi manualna terapija, preko katere lahko ustrezno usposobljen terapevt presodi, če k težavi prispeva hipo-mobilnost zgornjih vratnih segmentov. Predstavljamo nekaj preprostih vaji za primarno sprostitev vratu in ramen, nato krepitev. Ker je vrat najbolj gibljiv del hrbtenice, je najpomembnejša ustrezna namestitev.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Pilates, Bolečine, Splošno
1 marca, 2021

Ste se že kdaj vprašali, kako in zakaj vam lahko težave z vratom povzročajo glavobole? Glavobol, ki ga neposredno povzročajo strukture znotraj vratu, se pogosto imenuje tudi cervikalni ali vratnogenezni glavobol. Čeprav je slednji med najpogosteje diagnosticiranimi, pa večina tistih, ki trpi za njegovimi posledicami, žal zares ne razume fiziologije, ki se skriva v ozadju. Le kako lahko torej težava v vratu povzroča bolečino v glavi?

Receptorji, ki se nahajajo znotraj vratnih mišic in sklepov, so tisti, ki v primeru kakršnihkoli težav posredujejo informacijo o obstoju le-teh možganom z namenom, da jih ohranjajo obveščene o aktualnem dogajanju. Ta bolečina je lahko posledica poškodbe ali patologije, ki je povezana z degenerativnimi spremembami (ki so normalne po 35. letu). Lahko pa je zgolj rezultat nenehne obremenitve zaradi nepravilne drže ali ponavljajočih se gibov. V dotičnem primeru so ta sporočila bolj ali manj nekaj, kar sporoča možganom, da tkivu preti nevarnost. Na tej točki sicer še ne občutimo ničesar, saj se morajo možgani po prejetju sporočila odločiti, kaj bodo storili s temi informacijami. To vključuje tudi presojo o tem, ali naj vas z njimi sploh seznanijo. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se morajo odločiti, ali naj vam povzročijo občutek bolečine ali ne. Prevladuje namreč napačno prepričanje, da ta proces deluje ravno obratno oz. da se sporočila o bolečini pričnejo v tkivu in nato potujejo do možganov. Resnica pa je, da se bolečino lahko občuti tudi na drugem delu telesa ter da oddajnik teh signalov ni prizadeti del telesa, temveč so to v celoti možgani. Slednji imajo visoko razvito sposobnost, da dokaj natančno začrtajo bolečino na ustreznem delu telesa.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Zakaj boli glava?

Če si poškodujemo vrat, bi morali in navadno tudi občutimo bolečino na mestu poškodbe. Vendar pa na to točnost lahko vplivajo številni faktorji, ki so v primeru cervikalnih glavobolov povezani z anatomijo živčnih poti. Zakaj nas torej boli glava? V primeru cervikalnih glavobolov pravzaprav ni nobene poškodbe v glavi, ki bi poganjala bolečinski proces. Vse se navezuje na pot, ki jo bodo ubrala sporočila o bolečini na svoji poti do možganov. Zgornji trije vratni živci iz vsake strani prehajajo v hrbtenjačo in nato navzgor po traku skozi možgansko deblo v območje, ki ga imenujemo trivejno vratno jedro (Trigemino-Cervical Nucleus). Ločena serija živcev na vsaki strani glave, poznana pod imenom trivejni živci, se ravno tako povezuje v enako trivejno vratno jedro. Njihova vloga je, da preko tega jedra prenašajo sporočila iz glave oz. z obraza do možganov. Stičišče teh dveh vrst živcev (vratnih in trivejnih) vodi v rahlo zbeganost glede točnega mesta izvora sporočil, ki jih prejmejo naši možgani. Ti pravzaprav prejmejo sporočilo, ki se nanaša na obstoj grožnje našemu tkivu, a ne morejo točno določiti, ali je le-to prišlo iz vratu, glave ali obraza. Možgani lahko tako ustvarijo občutek bolečine na napačnem delu telesa in vam lahko tako npr. povzročijo bolečino tudi v glavi namesto zgolj v vratu.

Migrena

Diagnozo navadno postavi zdravnik in jo osnuje glede na vidne simptome. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da pravzaprav ne obstaja enoten medicinski preizkus za prepoznavanje migrene. Diagnozo se tradicionalno postavlja s pomočjo klasifikacijskega sistema, ki temelji na simptomih in ga je razvila Mednarodna skupnost za glavobole (IHS).

Simptomi lahko vključujejo močno bolečino, občutljivost na svetlobo, omotičnost, včasih pa tudi slabost in vizualne ter čutne simptome, ki jih imenujemo avre. Ko se enkrat izločijo hujši vzroki za simptome (kot npr. kap ali rak), se preide na zdravniško obravnavno, ki največkrat vključuje dolgotrajno jemanje zdravil. Navadno se na krvnih testih ali slikanjih ne odkrije ničesar, ne glede na resnost oz. izrazitost določenih simptomov. To je lahko za osebo, ki trpi za posledicami migrene, skrajno neprijetno, kot je tudi misel, da bo morala do konca svojega življenja jemati zdravila. Pri tem je zanimiva nedavna ugotovitev zdravnikov, da obstaja nekaj splošnih oz. skupnih lastnosti, prisotnih v glavah ljudi z migrenami, ne glede na vrsto glavobola, za katerim trpijo. Splošne ugotovitve se navezujejo na občutljivost trivejnega vratnega jedra in možganskega debla.

Namesto da se definira različne klasifikacije glavobolov (npr. migreno, tenzijski glavobol, sinusni glavobol) kot ločene entitete, naj bi si jih bilo bolj smiselno predstavljati kot spektrum ali kontinuiteto prezentacij. Te ugotovitve so nekoliko kontroverzne, saj številni bolj puristični zdravniki strogo prisegajo na ustaljeni način postavljanja diagnoze izključno s pomočjo klasifikacijskega sistema. V našem studiu smo že opazili koristi izsledkov nedavnih raziskav, ki smo jih preizkusili na strankah, ki so trpele za migrenami zaradi težav z vratom.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Vrat prispeva k nastanku migren

Raziskava teorije kontinuuma je pokazala, da je vsem ljudem, ki trpijo za posledicami glavobola, skupno to, da je njihovo trivejno vratno jedro v senzibiliziranem stanju. Do tega lahko pripelje samo nekaj stvari. Ena je npr. učinek, ki ga imajo nanj serotonin in druga zdravila, ki se jih uporablja za ublažitev oz. upravljanje z migrenami. Druga je ta, da se v primeru obstoja težave v vratu prisotnost le-ta sporoči skozi trivejno vratno jedro. Če se ta sporočila navezujejo na nevarnost (npr. na poškodbo tkiva) in se kronično ponavljajo, potem se senzibilizira tudi samo jedro. To vam lahko posledično zmanjša prag bolečine in poveča občutljivost na migrene. Težave v vratu torej lahko prispevajo k nastanku migren – kaj pa je mogoče storiti glede tega? Izčrpen zdravniški pregled je ključnega pomena za izključitev kakršnekoli možnosti za obstoj resnejših bolezni ali drugih patologij. Če smo prepričani, da je vzrok mišično-skeletne narave, je le-tega potrebno ustrezno oceniti v kontekstu bio-fizično-psiholoških okvirjev. Pri prepoznavanju vzroka lahko pomembno vlogo igra tudi manualna terapija, preko katere lahko ustrezno usposobljen terapevt presodi, če k težavi prispeva hipomobilnost zgornjih vratnih segmentov. Poleg omenjenega se lahko analizira držo glave, vratu, lopatic in prsne hrbtenice, kar je ključnega pomena za dolgotrajno upravljanje s težavami.

Zavedanje o pravilni drži in vzdržljivost sta ključni za uspešno ohranjanje blagostanja, podučenost in prilagojene vaje pa poskrbijo za optimalne rezultate. Odlično osnovo za pričetek z gibanjem doma daje preizkus kranio-cervikalne fleksije, ki ocenjuje stopnjo nevro-motoričnega nadzora globokih fleksorjev vratne oz. cervikalne hrbtenice. Gyrotonic deluje na celem telesu, vpliva na različne strukture in deluje sprostilno, miofascialni pilates pa je dolgo užival sloves vadbe, ki se posveča zgolj oblikovanju in krepitvi trupa ter pridobivanju trebušnih mišic. Čeprav je slednje lahko pomemben del klasičnega pilatesa, pa ne smemo zanemariti dejstva, da pester nabor vadb pokriva celotno telo in da bi katerakoli vadba, ki jo izvajamo, vedno morala vključevati več kot zgolj gibanje ali stabilizacijo enega (izoliranega) dela telesa. Ravno zato vse vadbe v našem studiu vedno vključujejo celostne gibe, kar prispeva k polni stimulaciji telesa in je pomembno tudi z vidika obremenjenosti. S tem namenom smo se oprli na principe pilatesa in jim dodali vaje iz različnih področij, kot so fascije, gyrokinesis in joga, ter v gibanje integrirali novodobne raziskave o kitah, mišicah, kosteh in vezivnem tkivu.

Če se v času vadbene ure vedno osredotočamo zgolj na vaje in raztezanje enega dela telesa (npr. glave in izključno vratu), bo to skoraj zagotovo vodilo v poslabšanje težav dotičnega dela, saj ga bo preobremenilo. V vadbene programe pilatesa tako tudi redno vključujemo vaje za povečanje torakalne mobilnosti (odpiranje rok in upogib trupa na vseh štirih) ter vaje za izboljšanje motornega nadzora vratu, kot je npr. labod, ki sprošča napetost v bokih, mišicah in spodnjem delu hrbta, zaradi česar smo naš pilates program poimenovali kar terapevtski pilates. Največji izziv pa je seveda poskrbeti, da z vajami za izboljšanje nadzora nad motoriko ne pričnemo na prezahtevni ravni.

Smiselno je omeniti še eno pozitivno oz. blagodejno lastnost, ki jo imata pilates in gyrotonic za ljudi, ki trpijo za glavoboli. Nivo zbranosti, ki je potreben tekom vadbene ure, in sledenje posebnim navodilom, ki se nanašajo na gibanje, namreč ustvarjata skoraj meditativen učinek. Osredotočenost na lastno gibanje med uro ima sposobnost, da zmanjšuje raven stresa in pomaga iztržiti kar največ iz posameznega trenutka, s čimer povečujemo čuječnost in koncentracijo. Za življenje brez glavobola in migren je tako ključno redno izvajanje pilatesa ali gyrotonica, obiskovanje manualne terapije ali najbolje: mešanica obojega.

Vaje

Predstavljamo nekaj preprostih vaj, najprej za sprostitev in nato za krepitev vratu in ramen. Ker je vrat najbolj gibljiv del hrbtenice, je najpomembnejša ustrezna namestitev. Če ste v dvomu, kaj je potrebno sproščati, kaj krepiti in kako zmanjševati pritiske na medvretenčne ploščice, se obrnite na nas.

Prva vaja namestitve glave in vratne hrbtenice s pomočjo razbremenilne sile je vaja, pri kateri z rokami vlečete glavo stran od telesa z namenom, da pride brada bližje grlu (brez podbradka), kar stimulira okcipitalne mišice (med glavo in prvima dvema vratnima vretencema) in upogibalke vratu, posledično pa sprosti napetosti v zadnjem delu vratu.

Uležemo se na tla (postelja zna biti premehka) in si primemo glavo, kot je prikazano na sliki (prsti gledajo proti ramenom, medtem ko mezinčev predel namestimo ob rob lobanje). Počasi in nežno povlečemo glavo stran od telesa (glava ostane na tleh), pri čemer se brada približa grlu oz. prsnici. Položaj zadržimo 3 sekunde. Popustimo. Vajo izvedemo 10-krat.

Druga vaja odklona glave leže na hrbtu predstavlja razteg in sprostitev za ramenske strukture. Če ob gibanju čutite mravljince, senzorični izpad ali neprijetnost, zmanjšajte obseg giba ali vaje ne izvajajte. Pri raztezanju se zna pojaviti občutek nelagodja, ki pa naj bi s predihavanjem popustil.

Ležimo na hrbtu in počasi drsimo z glavo po podlagi v odklon. Ko glavo odklanjamo na desno ramo, levo ramo rahlo potisnemo navzdol (prste leve roke potisnemo proti levemu stopalu), da povečamo razteg. Vajo izvedemo 4-krat izmenično in v skrajnem položaju počakamo vsaj 15 sekund. Dihamo počasi, brez vsakršne sile ali napetosti. Če ste navajeni, priporočamo vzglavnik, pogled mora biti ves čas usmerjen proti kolenom (občutek lahnega podbradka z namenom ustrezne kranio-vertebralne fleksije).

Tretja vaja je izometrična krepitev vratu s potiskom roke v sence.

Najprej namestimo telo v vzravnan položaj. Sedimo tako, da so kolena malo nižje od kolkov ter poravnamo glavo s prsno hrbtenico (za lažji občutek poravnave se lahko naslonite na zid). Nato razprto dlan položimo na stranski rob glave in nežno pritisnemo v glavo. Slednja ostane nepremična. Pritisk zadržimo 6 sekund in ga na isti strani ponovimo 5-krat, nato pa ga izvedemo še na nasprotni strani. Položaj glave in vratu se me pritiskom ne spreminja.

Četrta vaja je namenjena mobilizaciji vratu in stimulaciji na eni strani ter sproščanju na nasprotni (antagonistični) strani.

Sedimo vzravnano, z občutkom nenehnega vleka »krone« glave proti stropu (s tem ustvarjamo tako imenovano prenapetostno stanje, potrebno za ustrezno stabilnost med gibanjem). Počasi približamo brado prsnici in spodnji položaj zadržimo 3 sekunde, pri čemer sproščeno dihamo in ne dvigujemo ramen. Glavo vrnemo v poravnan položaj, kjer jo ves čas lahno potiskamo proti stropu. Nato prislonimo jezik na nebo in pogledamo v diagonalo (ne navpično navzgor!) med neprestanim občutkom vleka glave proti nebu. Položaj zadržimo 3 sekunde in ves čas potiskamo jezik na ustno nebo, pri čemer sproščeno dihamo in ne dvigujemo ramen. Glavo vrnemo v poravnan položaj in sprostimo jezik. Celotno vajo ponovimo še 3-krat in jo izvajamo počasi, kontrolirano, v primeru bolečin pa zmanjšamo obseg giba ali vaje ne izvajamo.

Če skrbite za mišično ravnovesje in gibljivost hrbtenice ter veliko hodite bosi (zakaj, preberite tukaj), je verjetnost za težave manjša. Če pa se težave pojavijo (in so prepoznavne tudi preko diagnostičnih orodij), pa ne odlašajte, ampak se naročite na obravnavo pri nas v izogib nadaljnjim zapletom in čakanju, da bo vendarle bolje. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Ločimo preponsko (diafragmalno) dihanje, ki je anatomsko optimalno, saj telo porabi najmanj energije in prsno (rebrno) dihanje, kjer gre za površinsko dihanje s pomočjo pomožnih dihalnih struktur. Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel.
Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, cilju usmerjeni dejavnosti. Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudeh, tudi med spanjem ali počivanjem. Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, katerega pa ne spremlja vznemirjenost. Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa. V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja. Medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.
Težave s ščitnico so v porastu. Vzporedno se pojavljajo glede na napredek človeka. Kaj lahko storite zase, kako zmanjšati pojavnost avtoimunskih obolenj in kako začeti gledati na težave s ščitnico iz drugega zornega kota? Prepričajte se kaj lahko naredite za ščitnico in preprečite napredovanje bolezni ali se ji izognete.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.