Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt
Če vas zanima, kako miselni in čustveni procesi v možganih vplivajo na hranjenje in prebavo ter obratno, je ta članek kot nalašč za vas.
V črevesju poteka velik del prebave in absorpcije hranil preko črevesne sluznice. Povezava z možgani je dvosmerna in se imenuje os mikrobiota-črevesje-možgani. Ne nadzoruje le apetita, ampak tudi ostale fiziološke procese, povezane s prebavo, absorpcijo in sistemskim prilagajanjem na porabo energije. Živčne poti vplivajo na sproščanje metabolnih hormonov, raven sladkorja v krvi, izločanje encimov, krčenje mehurja, gibljivost prebavil, izločanje želodčne kisline in praznjenje želodca. Komunikacija med temi ključnimi organskimi sistemi je kompleksna in vključuje številne različne komponente, preko katerih potekajo informacije:
Vagusni živec, ki je 10. možganski živec, povezuje notranje organe z možgani. Sestavljen je iz senzoričnih (aferentnih) in motoričnih (eferentnih) nevronov. Vagus nenehno prenaša informacije od organov k možganom in obratno ter kot del parasimpatičnega dela avtonomnega živčnega sistema, sodeluje pri vzdrževanju telesne homeostaze (ravnovesja). Vagus je temeljito proučevan zaradi svoje vloge pri lakoti, sitosti in odzivu na stres, vendar tudi zaradi njegove ključne vloge pri uravnavanju vnetja.
Vedno bolj prepoznavamo pomembno vlogo vagusa pri občutenju sitosti. To možganom sporočajo različni vagusni aferentni nevroni, ki so lahko odvisni od mehanskega, kemičnega ali osmotskega draženja. Občutljivost teh nevronov je predvsem pomembna za nadzor vnosa hrane in energetske homeostaze. Disfunkcija vagalnih aferentov je lahko vzrok številnim prebavnim motnjam in bolečinam v predelu prebavil oz. dispepsiji ter boleznim, kot je debelost – to pa odpira vrata mnogim drugim psihofizičnim zdravstvenim težavam. Mehanska občutljivost želodčnih vagalnih aferentov se lahko zaradi kroničnega stresa poveča, kar lahko prispeva k povečani občutljivosti želodca in je opaženo na primer pri funkcionalni dispepsiji.
Naučite se vzpostavljati ustrezen tonus živca Vagus, potreben za primerno obvladovanje stresa in odzivanje telesa – za urejeno mišljenje, hranjenje in prebavo.
Kako velik vpliv ima vagus na prebavo, sporočajo tudi dokazi študij, kjer je operativna odstranitev vagalnih nevronov pod nivojem diafragme drastično vplivala na izgubo telesne teže. Po drugi strani se je odstranitev nevronskih celic vagusa izkazala za pomembno pri razvoju psihiatričnih motenj, povezanih s tesnobo in strahom, medtem ko je bila stimulacija vagusa povezana z izboljšanjem razpoloženja in se uporablja za zdravljenje simptomov depresije.
Stres lahko razumemo kot stanje ogroženosti homeostatskega ravnotežja, ki ga povzročajo tako notranji kot zunanji dejavniki in ga uravnavajo odzivi telesa za ponovno vzpostavitev ravnovesja. Stres sam po sebi ni škodljiv ali nevaren, temveč je škodljiva predvsem nesposobnost učinkovitega spopadanja s stresom. Kratek stres lahko celo štejemo za zaščiten, saj omogoča začasno prilagajanje notranjim ali zunanjim grožnjam, medtem ko predstavlja dolgotrajen stres resnejši izziv za trajno homeostazo, ki zahteva bolj trajno angažiranje tako avtonomnih kot vedenjskih živčnih poti za obnovitev funkcije.
Pomanjkanje ustrezne prilagoditve na dolgotrajen stres lahko močno vpliva na delovanje prebavnega trakta, upočasnjuje izpraznitev želodca in povečuje gibljivost debelega črevesa, kar se lahko izraža s krči in prebavnimi motnjami. Pri dovzetnih posameznikih so funkcionalne motnje prebavnega trakta močno povezane s stresom. Čeprav stres aktivira potreben in usklajen endokrini odziv, aktivira tudi os možgani-črevesje in vključuje živčne poti, ki regulirajo in modulirajo vagalne eferentne projekcije do prebavnega trakta. Študije so pokazale, da je prilagodljivost na stres bistvena za obnovo in ustrezno funkcijo prebavnega trakta.
Za vzpostavitev ravnovesja med parasimpatičnim in simpatičnim živčnim sistemom lahko ogromno naredimo sami, kar vas bomo naučili v spletni šoli Zavladajte nad toksičnostjo.
Različni mehanizmi, kateri še niso vsi popolnoma raziskani (okus, prepoznava sestavin v črevesju, …), sporočajo možganom, katero hrano uživamo. Vsa hrana, ki jo zaužijemo, pa vpliva na naše telo in med drugim tudi na naše možganske celice, razpoloženje, nivo energije in vedenje. V nadaljevanju so navedena nekatera živila, ki lahko imajo negativen vpliv predvsem na možgane in znatno povečujejo toksično zasičenost telesa.
Sladkor je neizpodbitno potreben za proizvodnjo in porabo energije za življenje. Kljub temu pa presežki sladkorja v prehrani, uživanje rafiniranega sladkorja in sladkanih pijač povzročajo velika nihanja sladkorja v krvi, slabijo občutljivost organizma za inzulin in predstavljajo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in številnih drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Zaradi tesne vzročno-posledične povezave med sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo nekateri slednjo imenujejo kar »sladkorna bolezen tipa 3«.
Kofein stimulira izločanje stresnih hormonov, kar lahko vpliva na občutke tesnobe, nervoze, razdražljivost, nespečnost in povišan srčni utrip.
Alkohol, tobak in droge vodijo v smrt telesnih in možganskih celic. Čeprav se pitje alkohola v zmernih količinah navadno tolerira in občasno celo spodbuja, se je potrebno zavedati njegovih negativnih učinkov na zdravje. Uporaba tobaka spodbuja obloge na stenah krvnih žil in onemogoča prenos ključnih hranil ter kisika po krvi do možganov.
MSG ali mononatrijev glutamat se uporablja v živilski industriji kot ojačevalec okusa. Raziskave potrjujejo njegove negativne učinke na možganske celice, ki lahko v velikih količinah rezultirajo v celični smrti.
Živo srebro je nevrotoksin, ki ga največkrat vnesemo v telo z uživanjem velikih rib, nahaja pa se tudi v amalgamskih zalivkah za zobe ali nekaterih cepivih.
Pšenica in mlečni izdelki so pogosto predmet debate glede koristnih in škodljivih vplivov na zdravje, vedenje in vnetne procese v telesu. Nekatere raziskave pšenične in mlečne izdelke povezujejo s povečanim vnetjem in razvojem bolezni, dieto brez omenjenih živil pa z znatnim izboljšanjem simptomov.
Pomembno je razumeti, da hrana, ki jo uživamo, vpliva na naše telo in duha, prav tako pa naše notranje ravnovesje, mišljenje in čustvovanje vpliva na izbor živil, pogostost uživanja hrane, količino hrane, ki jo zaužijemo, ter nenazadnje prebavo, s katero pridobimo bistveno energijo za življenje in ključna hranila za brezhibno delovanje vitalnih procesov.
Bolj kot ponotranjimo pomen vseh omenjenih dejavnikov, bolj postanemo opolnomočeni in lažje prevzamemo nadzor nad vsakodnevnimi odločitvami ter manjšimi in večjimi spremembami, s katerimi si lahko dan za dnem izboljšamo kvaliteto življenja. Prav to bo namen spletne šole Zavladajte nad toksičnostjo in ta članek je le začetek.
Odpravite se z nami na potovanje in zavladajte nad toksičnostjo v naši najnovejši spletni šoli. Več informacij o programu in prijavi spodaj.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.
"*" indicates required fields
"*" indicates required fields
