Kako se znebiti bolečine v vratu

Kako se znebiti bolečine v vratu

Bolečine in poškodbe v vratnem delu hrbtenice so dandanes zelo pogoste. Največkrat se pojavlja v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, velikem obsegu ponavljajočih in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in ergonomsko neustreznem delovnem okolju. Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v kolikor sami izvajate naslednje vaje, le-te uvajate postopoma v vaš vsakdanjik, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno provocirajo simptome.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Rehabilitacija, Patologije, Poškodbe, Bolečine
1 marca, 2021

Vratna hrbtenica je sestavljena iz 7 vretenc, ki jih povezujejo medvretenčne ploščice, z izjemo prvega (atlas) in drugega (axis) ter prvega in zatilnice. Povezujejo jih tudi fasetni sklepi, ki so pravi sklepi, ki se nahajajo na zadnji strani vretenc. Na vsakem vretencu imamo 4 fasetne sklepe, dva na vsaki strani, zgoraj in spodaj. Vrat ima tudi pomembno proprioceptivno funkcijo. Z vidika vadbe in terapije so predvsem pomembne mišice, ki jih imenujemo multifidusi in so bogato oživčeni z mehanoreceptorji.

Funkcija medvretenčnih ploščic je predvsem enakomerno prerazporejanje sil med vretenci ob različnih gibih. Z leti fiziološko izgubi delež vode in s tem debelino, kar posledično prenese silo na ostale strukture – fasetne sklepe – in zoži izstopišča živcev, kar lahko vodi v utesnitve. Pogosto je obraba medvretenčnih ploščic in ostalih struktur v vratni hrbtenici neenakomerna, kar pomeni, da bodo med gibanjem največkrat del izpadle funkcije morala nadomeščati sosednja vretenca, lahko pa tudi oddaljeni telesni segment.

Največkrat se bolečine v vratu pojavljajo v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, ob velikem obsegu ponavljajočih se in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in v ergonomsko neustreznem delovnem okolju. V kroničnih epizodah se pojavljajo tudi strukturne spremembe vratne hrbtenice (hernija, spondiloliza, stenoza v vratnem predelu …), kar lahko vodi v prekomerno vratno krivino (lordozo) in skoliozo. Akutno se bolečina v vratu pojavi tudi po padcih, prometnih nesrečah (nihajna poškodba), zobozdravstvenih posegih, operativnih posegih, ko si ‘zaležimo vrat’ in pri dehidraciji. V večini primerov gre za poškodbe in preobremenitve mehkih tkiv (mišic, ligamentov, sklepnih ovojnic, malih sklepov), redkeje pa gre za simptom, zaradi katerega je obvezen pregled pri zdravniku.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Samopomoč

Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v primeru samostojne izvedbe naslednjih vaj le-te v svoj vsakdanjik uvajate postopoma, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno povzročajo simptome.

Aktivacija globokih stabilizatorjev vratu:

  • Lezite na hrbet, kolena in kolki naj bodo pokrčeni, stopala na tleh. Pod glavo si podložite vzglavnik primerne debeline.
  • Izvedite majhen gib kimanja. Predstavljanje si, da se skušate podaljšati preko vrha glave in hkrati pogledati svoja stopala. Glava ostane v stiku z vzglavnikom.
  • Zadržite 5 sekund in popustite.
  • Ponovite 2. in 3. korak petkrat ter postopoma povečujte ponovitve in čas.

Sproščanje trapezov z žogico:

  • Lezite na hrbet ali pa se postavite ob steno.
  • Prislonite žogico na mišično maso zgornjega ramenskega obroča, ob vratu.
  • Pomikajte se po mišici in iščite bolj občutljive predele.
  • Počasi povečujte pritisk. Bolečina v mišici zaradi pritiska naj ne bo nevzdržna.
  • Statično ohranjajte pritisk 1 do 3 minute.
  • Ponovite na nasprotni strani.

Sproščanje subokcipitalnih mišic:

  • Usedite se na stol in glavo naslonite v dlan ene roke.
  • Roka naj prevzame težo glave.
  • Prosto roko položite tik pod zatilnico, rahlo vstran, in nežno krožite z rahlim pritiskom. Na bolj občutljivih točkah se lahko ustavite in 20 sekund držite rahel pritisk.
  • Ponovite po potrebi.

V kolikor vam katerakoli od vaj izzove akutno bolečino, mravljinčenje, glavobol, slabost ali druge negativne simptome, vam svetujemo, da prenehajte z izvajanjem vaje in poiščete pomoč zdravnika ali drugega kompetentnega zdravstvenega osebja.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Iz zgoraj omenjenih primerov vidimo, da vse bolečine v vratu niso enake in posledično zahtevajo različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz posledic sodobnega načina življenja, saj preveč časa preživimo v neugodni telesni drži in telesni neaktivnosti. Psihični stres nam še dodatno potencira težave, včasih pa nam primanjkuje tudi hoje z bosimi nogami.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali. 

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Neprijeten občutek vrtenja, ki se pojavi ob premikanju glave, je posledica vrtoglavice. Najučinkovitejši način zdravljenja vrtoglavice je vestibularna rehabilitacija. Redno izvajanje vaj, predstavljenih v nadaljevanju, bo spodbudilo delovanje ravnotežnega sistema in zmanjšalo simptome vrtoglavice. Vadba nima kontraindikacij in je primerna za zdravljenje vseh vrst vestibularnih motenj.
Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda. Gre za najbolj nepogrešljiv element v telesu, ki ureja tudi ustrezno funkcijo vitamina D v telesu.
Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu. Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.