imunski sistem črevesje peti element

Uničite slabe bakterije, izboljšajte imunski sistem

Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Zapletene skupnosti mikroorganizmov, imenovane "mikrobiota", naseljujejo različne površine našega telesa in sodelujejo v mnogih fizioloških procesih. Ti organizmi so izredno gosto naseljeni v črevesju, kjer so se s pomočjo evolucije razvili za razgradnjo različnih prehranskih snovi in nosijo pomembno vlogo v procesu človeške prebave. Njihova aktivnost izboljšuje prebavno učinkovitost gostitelja (torej človeka) in hkrati mikrobom zagotavlja stalno oskrbo s hranili.
Patologije, Nenalezljive kronične bolezni
7 oktobra, 2023

Črevesna mikrobiota in imunski sistem sta dva tesno povezana pojma, saj se kar 80 % imunskih celic nahaja v črevesju. Znano je, da za vzpostavljanje in ohranjanje zdravja potrebujemo krepak imunski sistem. Zdravila namreč bolezni navadno le omilijo, olajšajo simptome ali pa se ti prestavijo na drugo področje v telesu. Za učinkovit boj proti boleznim pa je potreben ustrezen odziv imunskega sistema. Članek pred vami razlaga vlogo, ki jo ima mikrobiota v črevesju na imunski sistem človeka in pojasnjuje nevarnosti disbioze. Poleg tega vam nudi usmeritve, kako uravnavati ravnovesje »dobrih« in »slabih« bakterij ter skrbeti za močen imunski sistem preko uravnovešene mikrobiote.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Uravnajte kislino in absorpcijo

Nekoliko podrobnejšemu procesu prebave od hrane, ki jo vidimo na krožniku pa do hranil, ki jih lahko uporabijo celice, smo se posvečali v predhodnem članku.

Dobre in slabe bakterije v telesu

V črevesju in prebavnem traktu se nahajajo različne vrste bakterij in ni nujno, da so nekatere izmed njih izrecno dobre ali slabe. Bolj kot to je pomembno, da vzdržujemo ravnovesje med različnimi vrstami bakterij, saj je to ključno za zdravje prebavnega sistema in celotnega telesa.

»Dobre« bakterije so tiste, ki prispevajo k zdravju prebavnega sistema in telesa na splošno. Te bakterije vključujejo različne seve mlečnokislinskih bakterij, ki jih imenujemo tudi probiotiki, kot so Lactobacillus in Bifidobacterium. Te bakterije pomagajo pri razgradnji hrane in absorpciji hranil, krepljenju imunskega sistema in proizvajanju koristnih snovi, kot so nekateri vitamini (vitamin K in B12), aminokisline in druge koristne spojine.

»Slabe« bakterije običajno označujejo tiste, ki lahko povzročijo bolezni ali neravnovesje v prebavnem sistemu. To so lahko patogeni mikroorganizmi, kot so Salmonella, E. coli (določeni sevi) in Clostridium difficile. Ti mikroorganizmi lahko povzročijo okužbe in bolezni, če se njihovo število prekomerno poveča ali če se pojavijo v napačnem okolju v prebavnem traktu. Kljub temu pa je pomembno razumeti, da so nekatere »slabe« bakterije prisotne tudi v črevesju in so del naravne mikroflore. Pomembno je, da se njihovo število nadzira in ohranja v ravnovesju z »dobrimi« bakterijami.

Mikrobiota in imunski sistem sta nerazdružljiva

Bakterije lahko krepijo imunski sistem preko različnih imunomodulatornih mehanizmov. Mehanizmi, s katerimi mikrobiota krepi imunski sistem, vključujejo:

  • spodbujanje aktivnosti makrofagov ali naravnih celic ubijalk,
  • uravnavanje izločanja protiteles, kar poveča sposobnost telesa, da se bori proti okužbam,
  • proizvodnja imunomodulatornih snovi, imenovanih probiotični metaboliti, ki pomagajo uravnavati delovanje imunskega sistema, tako da spodbujajo proizvodnjo protivnetnih citokinov in zavirajo vnetne odzive,
  • pomoč pri absorpciji hranil, ki prispevajo k boljšemu zdravju in močnejšemu imunskemu sistemu,
  • krepitev črevesne epitelijske pregrade oz. reguliranje njene prepustnosti, kar preprečuje uhajanje bakterij in toksinov v krvni obtok ter s tem zmanjšuje vnetja,
  • uravnavajo izločanje sluzi in
  • tekmovalno izločanje drugih (patogenih) bakterij znotraj bakterijskega ekosistema – s pomočjo izločanja protimikrobnih spojin lahko zavirajo rast potencialno patogenih bakterij, s katerimi se borijo za hrano in prostor.

Ko deluje optimalno, zavezništvo med imunskim sistemom in mikrobioto omogoča zaščitne odzive proti patogenom ter vzdrževanje regulacijskih poti, ki so vključene v toleranco do neškodljivih antigenov.

Kljub simbiotični naravi odnosa med gostiteljem in mikrobioto pa gostota bakterijskih skupnosti v črevesju predstavlja ogromne izzive za zdravje. Gostote bakterij v črevesju so ločene od telesnih tkiv s plastjo epitelija na veliki površini črevesa. Z invazijo gostiteljskega tkiva s stalnimi bakterijami preko črevesne sluznice lahko pride do resnih zdravstvenih posledic, vključno z vnetjem in sepso. Zato se je imunski sistem razvil s prilagoditvami, ki skupaj delujejo za omejevanje mikrobiote in ohranjanje simbiotičnega odnosa med gostiteljem in mikrobioto. Ta poseduje načine, da torej ščiti pred »slabimi« bakterijami ter patogeni, spodbuja pa »dobre« bakterije, ki jih za učinkovito prebavo potrebujemo. Imunski sistem proizvaja specifična protitelesa, ki se vežejo na črevesne bakterije in preprečujejo njihovo prehajanje skozi epitelijsko pregrado črevesja.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Disbioza je povezana s številnimi patologijami

Pojem disbioza označuje spremembe v številu koristnih bakterij, ravnovesju med »dobrimi« in »slabimi« bakterijami, spremembe v raznolikosti bakterij in lokaciji bakterij. Nedavne raziskave nakazujejo, da je disbioza povezana s številnimi patologijami. Med temi so v prvi vrsti sindrom razdražljivega črevesja, vnetna črevesna bolezen, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, pa tudi ankilozirajoči spondilitis, alergije, avtoimune bolezni kot sta revmatoidni artritis in multipla skleroza, težave s kožo, kot so akne, ekcem in psoriaza, ter nenazadnje psihološke motnje in spomin.

Strokovni priročnik

Priročnik Zavladajte nad toksičnostjo na skoraj 200 straneh odgovarja na vsa vprašanja, ki se zastavljajo ob prebavi, z recepti in nasveti za ohranjanje zdravja. 

Dejavniki, ki spreminjajo število in raznolikost bakterij v črevesju

Črevesna mikrobiota se lahko spremeni zaradi številnih dejavnikov. Neustrezna prehrana, ki vključuje veliko rafiniranih sladkorjev in predelane hrane, okvare v delovanju imunskega sistema, prekomerna uporaba antibiotikov ali nekaterih drugih zdravil, uživanje drog, pogosta izpostavljenost in slabo obvladovanje stresa, staranje (imunosenescenca), pomanjkanje higiene, premalo gibanja, slabo delovanje limfnega obtoka in drugi okoljski dejavniki, kot je pogosta izpostavljenost strupenim kemikalijam ali onesnaženost okolja.

Kako ponovno vzpostaviti ravnovesje črevesnega mikrobioma?

Če se ponovno ozremo k dejavnikom, ki prispevajo k disbiozi bakterij v črevesju, se pokažejo rešitve za zmanjšanje števila slabih bakterij ter vzpostavljanje raznolikosti zaželenih bakterij. Te so podrobneje opredeljene v nadaljevanju:

  • Ustrezna prehrana. Raznolika in zmerna prehrana, bogata z nepredelanimi, lokalnimi, sezonskimi in ekološkimi sestavinami, s čim manj predelane hrane, rafiniranih sladkorjev in umetnih aditivov. Zdravi prehrani je namenjen velik del priročnika »Zavladajte nad toksičnostjo«, ki vsebuje tudi enostavne recepte, ki vas bodo spodbudili k spremembi na bolje. Za več informacij o živilih s protimikrobnimi in protivnetnimi lastnostmi kliknite »tukaj« in si zagotovite svoj strokovni priročnik.
  • Zadostna hidracija in uživanje filtrirane vode. Uporaba filtrov za vodo odstrani nečistoče, kot so težke kovine in klor, medtem ko iz nje ne odstrani koristnih mineralov.
  • Obvladovanje stresa. Redna telesna vadba, skrb ravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom preko živca vagusa, omejevanje stimulansov izločanja stresnih hormonov, kot je kofein ter zadosten in kvaliteten spanec so ključni pri uravnavanju stresnega odziva telesa.
  • Izogibanje strupom iz okolja. Pomembno je omejiti uporabo plastike ter biti pozoren škodljive kemikalije, kot so parabeni in ftalati, ki se lahko nahajajo v kozmetiki ali čistilnih sredstvih ali pa celo sestavine in materiale v oblačilih.
  • Ustrezna higiena. Z zagotavljanjem čistega okolja, osebno higieno, ustrezno pripravo živil in drugimi higienskimi ukrepi lahko poskrbimo za minimalen vnos patogenov.
  • V zadnjem desetletju je bilo raziskanih veliko molekularnih poti, da bi razumeli mehanizme, s katerimi telesna vadba spodbuja nevrozaščito in zmanjšuje tveganje za razvoj nalezljivih in nenalezljivih kroničnih bolezni. Medtem ko enkratna seja telesne vadbe lahko predstavlja izziv za celično homeostazo, bo redna zmerna vadba izboljšala imunski nadzor in imunokompetentnost ter na organizem delovala protivnetno. Poleg tega lahko vadba in prehranjevalne navade vplivajo na imunosenescenco in jo upočasnijo.
  • Skrb za limfni obtok. Pomembno je, da limfni sistem deluje pravilno in iz telesa odstranjuje snovi, ki jih je imunski sistem prepoznal za potencialno škodljive. Kakršne koli okvare v limfnem sistemu lahko povzročijo težave pri odstranjevanju bakterij in drugih patogenov ter povečajo tveganje za okužbe.
  • Uživanje probiotikov. Raziskave potrjujejo, da lahko uživanje specifičnih probiotikov predstavlja močno orodje za ponovno vzpostavitev ravnovesja v črevesju in spodbujanje zdravja črevesja. Probiotiki se pogosto uporabljajo kot prehranska dopolnila ali se nahajajo v živilih, kot so jogurti, kefir, fermentirane zelenjave (npr. kislo zelje) in drugi fermentirani izdelki. Uživanje probiotikov je svetovano zjutraj še pred prvim obrokom, saj se do takrat v želodcu še ne nahaja veliko želodčne kisline, kar olajša transport probiotikov do črevesja, kjer lahko opravljajo želeno nalogo. V primeru da probiotike uživamo ob jedi, se bo v tem času v želodec izločilo veliko želodčne kisline, v procesu prebave pa bo upočasnjeno tudi njihovo potovanje do črevesja.

Številne zdravstvene težave, ki jih sicer nikoli ne bi povezali z napakami v prebavnem sistemu, so lahko pokazatelji disbioze črevesnega mikrobioma. Ta torej vpliva na motnje v delovanju imunskega sistema, slabšo absorpcijo hranil in posledično razvoj številnih bolezni. S simptomi telo kliče po spremembi, zato vas vabimo, da se odzovete klicu in telesu zagotovite pogoje, pod katerimi bo delovalo brezhibno v korist vašega boljšega počutja.

Zasebna spletna šola

Odpravite se z nami na potovanje in zavladajte nad toksičnostjo v naši najnovejši spletni šoli. Več informacij o programu in prijavi spodaj.

Oglejte si strokovno predavanje na omenjeno tematiko

Zaupajte podatke in posredovali vam bomo 1h predavanje.

"*" indicates required fields

Vnesite osebne podatke*

Literatura

  • Hooper LV, Littman DR, Macpherson AJ (2012). Interactions between the microbiota and the immune system. Science. 336(6086):1268-73. doi: 10.1126/science.1223490.
  • La Fata G, Weber P, Mohajeri MH (2018). Probiotics and the Gut Immune System: Indirect Regulation. Probiotics Antimicrob Proteins. 10(1):11-21. doi: 10.1007/s12602-017-9322-6.
  • Belkaid Y, Hand TW (2014). Role of the microbiota in immunity and inflammation. Cell. 157(1):121-41. doi: 10.1016/j.cell.2014.03.011.
  • Scheffer DDL, Latini A (2020). Exercise-induced immune system response: Anti-inflammatory status on peripheral and central organs. Biochim Biophys Acta Mol Basis Dis. 1866(10):165823. doi: 10.1016/j.bbadis.2020.165823.
  • Weyh C, Krüger K, Strasser B (2020). Physical Activity and Diet Shape the Immune System during Aging. Nutrients 12(3):622. doi: 10.3390/nu12030622.
  • Huse M. Mechanical forces in the immune system (2017). Nat Rev Immunol. 17(11):679-690. doi: 10.1038/nri.2017.74.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Več strokovnih člankov

Preko vida od jutra do večera sprejmemo kar 80 % informacij iz okolja, zato ne gre pozabiti, da je potrebno za oči tudi ustrezno skrbeti. Izboljšanje vida vpliva na izboljšanje skoraj vseh gibalnih sposobnosti, predvsem pa ravnotežja, zato bi morale biti vaje za izboljšanje vizualnega sistema del vsakega vadbenega programa.
Kadar se bliža prehodni letni čas z naraščajočimi respiratornimi obolenji in okužbami, nekateri ljudje že raziskujejo načine, na katere bi se pred njimi obvarovali. Drugi pričenjajo z ukrepi za dvig odpornosti šele ob prvih simptomih in znakih slabšega počutja. Ali je takrat, ko so kihanje, smrkanje, boleče grlo ipd. že prisotni, prepozno? Kako svoj imunski sistem najbolje pripraviti na zimo? Kako izboljšati delovanje imunskega sistema in se izogniti bodisi t. i. sezonskim obolenjem, ki nas le za nekaj dni zadržijo od dela, bodisi okužbam, ki vodijo v resnejše zdravstvene težave? Odgovore smo pripravili v sledečem strokovnem članku.
Bolečine in poškodbe v vratnem delu hrbtenice so dandanes zelo pogoste. Največkrat se pojavlja v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, velikem obsegu ponavljajočih in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in ergonomsko neustreznem delovnem okolju. Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v kolikor sami izvajate naslednje vaje, le-te uvajate postopoma v vaš vsakdanjik, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno provocirajo simptome.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.