Kar pa je pretreslo svet medicinske skupnosti, je bilo sledeče – fascija ni le plastični ovoj. Lahko se krči in čuti ter vpliva na način našega premikanja. Ja naš najbogatejši čutni organ, saj ima sposobnost, da se krči neodvisno od mišic, ki jih obkroža, hkrati pa se odziva na stres brez zavednega ukaza. To je izjemnega pomena, saj s tem fascija vpliva na vaše gibanje – pozitivno ali negativno. Hkrati to pomeni, da je vezivno tkivo, ki ga imajo maserji, fizioterapevti in ortopedi na dosegu prstov, tista manjkajoča spremenljivka, ki jo iščejo že ves čas.
Ponazorimo to s primerom. Če primemo ovratnik srajce in ga malo pocukamo, se bo na to odzvala celotna srajca, kajne? Ovratnik vleče v zadnji del vratu. Rep srajce se pomika bolj navzgor, rokavi se pomikajo po roki navzgor, nato pa vse pade nazaj na svoje mesto. Vse to se obnaša podobno kot fascija. Prilega se nam kot velika srajca, ki objema celotno telo in je prepletena od zgornjega roba glave pa vse do konic naših prstov. Ne moremo premakniti zgolj enega dela fascije, tako kot tudi ne moremo narediti giba, ne da bi jo vzeli s seboj.
Zdaj pa ponovno zagrabimo ovratnik srajce, le da ga tokrat držimo osem ur. To je približen čas, ki ga preživimo za pisalno mizo pred računalnikom ali pred volanom v avtomobilu. Zdaj pa ovratnik pocukajmo 2.500-krat. To je približno število korakov, ki naj bi jih naredili na polurnem teku. Na tej točki srajca verjetno ni več videti dobro, a k sreči je fascija odpornejša od srajce, hkrati pa ima neskončno več zdravilnih lastnosti. V svojem zdravem stanju je gladka in elastična ter drsi brez težav, kar omogoča, da se premikate in raztezate do svoje polne dolžine v katerikoli smeri in da se vedno vrnete nazaj v vaše normalno oz. prvotno stanje. Žal pa je malo verjetno, da bo fascija obdržala svojo optimalno fleksibilnost, obliko ali teksturo brez ustrezne stimulacije. Pomanjkanje aktivnosti bo zacementiralo nekoč elastična vlakna na mesto. Kroničen stres povzroči, da se vlakna odebelijo z namenom, da bi zaščitila spodaj ležeče mišice. Slaba drža in pomankanje gibljivost ter ponavljajoči se gibi povlečejo fascijo v zakoreninjene vzorce – kompenzacijsko gibanje ali slabo telesno držo.
Adhezije se ustvarijo znotraj zataknjenih in poškodovanih vlaken kot vozli, ki se jih je težko znebiti. Treba je poudariti, da tudi ob prekomerni (od nič do maksimalne) ali nepravilni (ni vse za vsakogar) telesni aktivnosti, ob neuporabi ali imobilizaciji dela telesa (statiki), dolgotrajnem psihičnem stresu (obremenitvah), ob dehidraciji (z zlepljanjem), ob vnetju, poškodbah mehkih tkiv, zvinih, zlomih in/ali operativnih posegih ter ob pomanjkanju vitaminov in mineralov (zaradi slabe absorpcije iz črevesja) lahko pride do okvare drsenja endofascialnih kolagenskih plasti v globoki fasciji, kar privede do poškodbe proprioceptivnih končičev. Ta disfunkcija privede do zmanjšanja viskoznosti hialuronske kisline (ki omogoča drsenje plasti v globoki fasciji), posledično pa se zmanjša aktivacija mišičnega vretena, kar vodi v zmanjševanje vključevanja mišičnih enot med gibanjem in do mehaničnih sprememb sil na sklep. Logično sosledje je faza kompenzacije gibanja, kar privede do konstantne bolečine ali razvoja mehanične nepravilnosti v sklepih in mišicah.
