raztezanje_tara

Raztezanje – zakaj pasivno raztezanje ni dobro?

Včasih smo menili, da ima raztezanje pred in po vadbi kup pozitivnih učinkov, vključno s preventivo pred poškodbami, vendar novodobne študije prinašajo zanimiva spoznanja o vplivu raztezanja na telo. Izsledki študij razkrivajo, da raztezanje pred ali po vadbi nima omembe vrednih učinkov. Celo nasprotno, študije s področja vadbe in rehabilitacije poročajo, da je raztezanje, bolj natančno pasivno raztezanje, bližnjica, ki vodi do poškodb. Debata o pasivnem raztezanju postaja vse bolj vroča, saj postavlja pod vprašaj večgeneracijsko prakso številnih rekreativnih športnikov in športnih panog, kot so ples, gimnastika, umetnostno drsanje in podobno.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Poškodbe, Splošno
20 marca, 2021

Posledice pasivnega raztezanja

Za pasivno raztezanje je značilno, da skrajne amplitude giba dosežemo s pomočjo zunanje sile. Pri tem namesto lastne mišične akcije skrajno amplitudo gibanja dosežemo s pomočjo različnih pripomočkov, naprav ali partnerja. Pasivno raztezanje z zadrževanjem položaja je ena izmed najbolj razširjenih metod povečavanja gibljivosti tako pri rekreativcih kot znotraj panog, ki zahtevajo izjemno gibljivost za doseganje človeškemu telesu nenaravnih položajev, ki so navadno del koreografije. Zato je pasivno raztezanje pogosto obvezen del ogrevanja pred vadbo in nato samega treninga. V eni izmed longitudinalnih študij, znotraj katere so deset let spremljali vpliv pasivnega raztezanja na zdravstveno stanje poklicnih baletnih plesalcev, so prišli do presenetljivih zaključkov. Izsledki omenjene študije razkrivajo, da tovrstno početje v resnici prinaša več škode kot koristi. Rezultati desetletne študije so pokazali, da večja gibljivost, ki je glavni razlog za priljubljenost in razširjenost pasivnega raztezanja, ne more pretehtati negativnih posledic, ki se kažejo v obliki poškodb. Podobno poročajo tudi številne druge novodobne študije in opažajo, da se je po opustitvi pasivnega raztezanja število poškodb, kot so poškodbe stopal, gležnjev in natrganje mečnih mišic, drastično zmanjšalo.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Kako povečati gibljivost na varen način?

Naravno gibanje človeka, pa tudi plesalca na odru, je dinamično. Da bi na dolgi rok ohranili zdravje, izkoristili dane potenciale in zmanjšali možnost poškodb, mora vadba posnemati naravno gibanje mišice, ki vsebuje ekscentrično, koncentrično in izometrično kontrakcijo. To omogoča dobro medmišično kontrakcijo in s tem funkcionalnost mišice znotraj celotne kinetične verige, s tem pa bolj učinkovito gibanje in manjše tveganje za poškodbe. Da bi bile raztezne vaje učinkovite, je priporočljivo, da pred raztezanjem povečamo pretok krvi v mišice, ki jih želimo raztegniti. To lahko storimo s sproščanjem mišic in vezivnega tkiva z ježastimi žogicami ali valjčki ter z nežnimi vajami, ki vključujejo kardiovaskularne komponente. Za povečevanje prožnosti telesa se namesto pasivnega raztezanja priporoča ekscentrična krepitev mišic preko celotne amplitude giba. Tovrsten način krepitve omogoča učinkovito povečevanje gibljivosti na varen način, telo pa pripravi na premagovanje vsakodnevnih in vadbenih izzivov bistveno bolje kot pasivno raztezanje.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Sklepna misel o pasivnem raztezanju

Učinkovitost pasivnega raztezanja, ki je priljubljeno tako med rekreativci kot vrhunskimi športniki, je v zadnjem času pod vprašajem. Izsledki novodobnih študij razkrivajo, da pasivno raztezanje prej škodi kot koristi telesu. Nastanek poškodb lahko preprečimo z razumevanjem ustroja človeškega telesa in ustreznim pristopom. Če želimo zmanjšati tveganje za poškodbe, moramo pasivno raztezanje nadomestiti z bolj naravnimi oblikami gibanja. Da bi povečali prožnost telesa na varen način, je pomembno, da raztezne vaje posnemajo naravni vzorec gibanja telesa in ritmično raztezanje ter krčenje mišic. Varne in učinkovite raztezne vaje so zasnovane tako, da v gibanje vključujejo celotno kinetično verigo, ne zgolj ene mišice, izvedba pa mora biti tekoča, brez daljšega zadrževanja določenega položaja.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov <tukaj>. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov <tukaj> in z veseljem vam bomo pomagali.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Išias je splošen pojem s katerim označujemo bolečino v hrbtu, ki seva po nogi navzdol in je sama bolj simptom, kot pa specifična diagnoza. Bolečino ishiadičnega živca lahko povzročijo številni faktorji, čeprav je ena najpogostejših hernija diskusa oz. zdrs medvretenčne ploščice. V tem članku bomo predstavili vzroke ishiadične bolečine in zdravljenje le te. Vaje proti išiasu se lahko izvaja v milih do zmernih primerih z namenom, da se olajša simptome in zakrčenost mišic. Vrsta primernih vaj naj bo vedno pogojena glede na resnost simptomov in točen vzrok bolečine.
Bolečine v mečih so največkrat posledica preobremenitve in preveč intenzivne športne aktivnosti. Nekateri ob njihovem pojavu najprej pomislijo na mišično utrujenost, drugi na vnetje pokostnice, spet tretji na krčne žile. Vsak izmed nas je zagotovo kdaj že tudi izkusil mišični krč v mečih, ki je za seboj pustil še nekaj dni trajajočo bolečino. Zaradi funkcije, ki jo opravljajo mečne mišice, lahko bolečina v mečih vpliva tudi na dvig na prste in hojo. Kadar se s prehojeno razdaljo bolečina v mečih veča, v mirovanju pa popusti, je lahko pokazatelj resnejše bolezni žilja, kot je periferna arterijska bolezen.
Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu. Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.