Dihanje in čustveno stanje

Dihanje in čustveno stanje

Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, cilju usmerjeni dejavnosti. Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudeh, tudi med spanjem ali počivanjem. Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, katerega pa ne spremlja vznemirjenost. Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa. V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja. Medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Dihalni sistem
1 marca, 2021

Dihanje je rezultat čustvenega stanja.

Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Razburjanje se pojmuje kot stanje neusmerjenega, brezciljnega vedenja, pri čemer je namerno, usmerjeno delovanje zavrto. Takšno stanje je pogosto značilno pri jezi, strahu in tudi pri veselju. Hitro in globoko dihanje je značilno tudi pri povečani telesni aktivnosti.

Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, k cilju usmerjeni dejavnosti. Značilno se pojavlja pri opravljanju kognitivnih nalog, pri čemer pa na posameznikovo aktivnost deluje določen stresor, kot na primer časovna omejitev ali grožnja. Hitro in počasno dihanje se pojavlja tudi pri tesnobnem pričakovanju, ob doživljanju strahu ter v stanju panike.

Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudi, tudi med spanjem ali počivanjem.

Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, ki pa ga ne spremlja vznemirjenost.

Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Neenakomernost v dihanju lahko opazimo tudi pri zdravih, mirnih ljudeh, vendar je ta neenakomernost ciklična, ima svoj vzorec.

Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Kaj pa dihanje z diafragmo?

V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja, medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.

Začnite aktivno vplivati na svoj dih – vključite v proces izboljšanja počutja fiziko in anatomske resnice. Ker je ustrezno dihanje ključnega pomena za dobro počutje, uravnavanje napetosti vagusa, stimulacijo psoasa in delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, je pomembno, da se vsak dan spomnimo na dihanje. Da z dihanjem začnemo. Da z usmerjenim dihanjem živimo. Kajti le tako lahko uravnavamo svoje življenje in počutje.

Predlagamo, da izvedete priporočeni trening in opazujete svoje dihanje znotraj vadbenega procesa. Le tako boste lahko identificirali svoje stanje. Opazujte tudi napetosti v čeljustnem sklepu in poskrbite, da ostane sproščen. Oglejte si video prispevek na to temu tukaj.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov tukaj. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov tukaj in z veseljem vam bomo pomagali.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Pod našo kožo se nahaja vezivno tkivo - fascija, ki obdaja naše telo in se razprostira skozi celotno notranjost kot nekakšna mreža. V glavnem je sestavljena iz gosto razporejenih kolagenskih vlaken, ki skupaj tvorijo največji človeški organ - sistem nekakšnih odej, strun in vreč, ki ovijajo, razmejujejo in prodirajo prav vsako izmed naših mišic, kosti, živcev, žil in organov. Ima pomembno vlogo pri percepciji (zavedanju), koordinaciji gibanja, pri poravnavi telesa (drži) in pri zaporedju mišičnega vključevanja hkati pa je polna prostih živčnih končičev, ki prenašajo pomembne informacije za organizacijo in prilagajanja med gibanjem. Ja naš najbogatejši čutni organ, saj poseduje sposobnost, da se krči neodvisno od mišic, ki jih obkroža, hkrati pa se odziva na stres brez zavednega ukaza.
Živčno omrežje črevesja je dolgo 9 metrov in sega od požiralnika do anusa. Naše črevesje je sposobno sodelovati z možgani vsestransko. Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu. Komunikacija med njima je dvosmerna in poteka po osi mikrobiota-črevesje-možgani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto. Dokazano je, da ima stanje naših prebavil precejšno vlogo pri tem kako se počutimo. Črevo, ki se ne počuti dobro, nam kvari razpoloženje, zdravo črevo pa nam ga izboljšuje. Jasno je, da lahko na dogajanje znotraj črevesja vplivamo preko dihanja.
Svetovni izbruh virusa COVID-19 je spremenil utečeni način življenja. Skrb zase, za bližnje in za skupno dobro narekuje obvezno nošnjo zaščitnih mask.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.