Članki

Evolucija in sodobne težave

Splošno

Vsako telo ima svojo zgodbo, pravzaprav dve. Prva je biografska, ki je vezana na odraščanje in kako sprejemljivost življenja oblikuje naše telo, pri evoluciji pa gre za dolgotrajno zaporedje dogodkov, ki so milijone let iz generacije v generacijo spreminjalo telesa prednikov in posledično prilagajala telesa. Poleg biološke evolucije, ki je naključna, pa ne smemo zanemariti tudi kulturne evolucije, ki je usmerjeno in namensko radikalno spremenila telesa. Presoja o tem zakaj pademo iz ravnovesja, zakaj kompenziramo in nenazadnje zbolimo, je ključna za preprečevanje in zdravljenje bolezni.

Evolucija in sodobne težave Preberi več »

Vpliv napetosti na tkiva

Splošno

Napetost povzroča utesnitve, kar zmanjša dotok kisika do tkiva. Tipi tekočin v našem telesu so kri, limfa, tkivna tekočina, možgansko-hrbtna tekočina, voda v intersticiju, želodčna kislina in slina. Postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih problemov. Za izboljšanje pretakanja je potrebno zmanjšati ali odpraviti nenehen stres.

Vpliv napetosti na tkiva Preberi več »

Enterični živčni sistem

Splošno

Živčno omrežje črevesja je dolgo 9 metrov in sega od požiralnika do anusa. Naše črevesje je sposobno sodelovati z možgani vsestransko. Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu. Komunikacija med njima je dvosmerna in poteka po osi mikrobiota-črevesje-možgani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto. Dokazano je, da ima stanje naših prebavil precejšno vlogo pri tem kako se počutimo. Črevo, ki se ne počuti dobro, nam kvari razpoloženje, zdravo črevo pa nam ga izboljšuje. Jasno je, da lahko na dogajanje znotraj črevesja vplivamo preko dihanja.

Enterični živčni sistem Preberi več »

Dihanje in čustveno stanje

Dihalni sistem

Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, cilju usmerjeni dejavnosti. Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudeh, tudi med spanjem ali počivanjem. Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, katerega pa ne spremlja vznemirjenost. Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa. V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja. Medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.

Dihanje in čustveno stanje Preberi več »

Kako stopnjevati brez poškodb

Splošno

Glavna komponenta poškodbe je prekomerno, prehitro, v (pre)kratkem časovnem obdobju. Naše telo za zdravje in ustrezno funkcijo potrebuje gibanje, vendar ga je lahko tudi hitro preveč. Z leti izgubljamo na elastičnosti in moči, zato je identifikacija s tistim, kar je naše telo včasih zmoglo, popolno nepotrebno in celo škodljivo. Vsak od nas potrebuje svoj nabor vaj, položajev in vadbeni koncept, ki mu ne jemlje energije, ki ga ne sili v prevelika dostopanja in nenazadnje, ki ne dozira prevelike napore, kar bi lahko vodilo v poškodbe. Držimo se prepričanja, da je potrebno vsak vadbeni program prilagoditi, zato je pri uvajanju potrebno natančno seznanjanje z vašo zgodovino.

Kako stopnjevati brez poškodb Preberi več »

Mikrobiom črevesja

Splošno

Prebavila vsebujejo trilijone mikrobov, ki igrajo bistveno vlogo pri fiziologiji in zdravju. Ta ekosistem imenujemo črevesna mikrobiota. Sestavljajo ga predvsem bakterije, ki opravljajo številne pomembne funkcije kot so razgradnja molekul hrane na hranila in proizvodnja maščobnih kislin, vitaminov in aminokislin, ki imajo na telo številne ugodne učinke. Mikrobiom med drugim vpliva na presnovo in delovanje imunskega sistema ter, preko osi mikrobiota-črevesje-možgani, na delovanje možganov. Težave v črevesju lahko povzročajo težave v čustvenem doživljanju in ta relacija je seveda tudi obratna. Vadba je dokazano povezana s povečanjem števila koristnih mikrobnih vrst, ki prispevajo k bolj zdravemu okolju črevesja in homeostazi telesa, spodbuja bakterije, ki so sposobne proizvajati snovi, ki ščitijo pred prebavnimi motnjami in rakom debelega črevesa.

Mikrobiom črevesja Preberi več »

Odgovornost diafragme

Dihalni sistem, Splošno

Diafragmo poznamo kot primarno mišico dihanja, ki ima pomembno vlogo pri procesu dihanja in zagotavljanju ustrezne znotraj telesne homeostaze. To, da diafragma vpliva na kvaliteto dihanja in telesno držo že vemo, zanimivo pa izsledki zadnjih raziskav poročajo, da sproščanje trebušne prepone vpliva na izboljšanje gibljivost hrbtenice in zadnje linije telesa, torej zadnjih stegenskih mišic in meč. Ker sproščanje diafragme dokazano izboljša gibljivost vratne, prsne in ledvenega dela hrbtenice, povečuje gibanje prsnega koša in gibljivost zadnje verige telesa, je njena obravnava pomemben vidiki celostnega pristopa.

Odgovornost diafragme Preberi več »

Internetna apneja

Splošno

Zadrževanje diha, ki se spontano pojavi ob doživljanju bolečine ali neprijetnosti, postaja v sodobni družbi čedalje bolj pogost vzorec dihanja. Odsotnost diha ali apneja je način dihanja, ki ga postopoma vnašamo tudi v spanje, zaradi česar je regeneracija čez noč nemogoča, zbujamo pa se nenaspani, zlovoljni in z občutkom okorelosti. Zadrževanja diha in s tem zmanjšana ventilacija namreč vpliva na delo celic in povečuje vnetja znotraj telesa. Pretirana napetost ter spazmi gladkega mišičevja povsod po telesu se lahko izrazijo med drugim v slabšem delovanju črevesja, vazokonstrikciji, visokem krvnem tlaku, zadrževanju vode v telesu, glavobolu, mišičnih krčih, depresivnosti ter motnjah v delovanju živčnega sistema.

Internetna apneja Preberi več »

Vrat je treba obravnavati kot celoto

Splošno

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.

Vrat je treba obravnavati kot celoto Preberi več »

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica