Človeško telo je sistem, sestavljen iz številnih kompleksnih delov oz. organov, ki medsebojno sodelujejo za dosego skupnega cilja.
V ospredju tega cilja je preživetje. Na poti do končnega cilja obstaja množica vmesnih ali delnih ciljev, kot so hranjenje, celjenje poškodovanih tkiv, obramba pred patogeni, preprečevanje škodljivih vedenj, ki jih telo prepozna s pomočjo bolečinskih dražljajev, in drugi.
Kadar nek dejavnik na sistem vpliva negativno, se to izraža v obliki simptomov. V primeru okužbe v telo vstopi patogen in sproži številne reakcije, ki motijo normalne telesne procese. Eden od posledic okužbe je lahko na primer kašelj. Čeprav je kašelj sam po sebi moteč, za telo ne predstavlja problema. Kašelj je le simptom dogajanja v sistemu.
Nekatere simptome je z določenimi ukrepi mogoče odpraviti. Na primer sirup proti kašlju lahko pozdravi kašelj. Vendar pa ne more pa pozdraviti okužbe, ki je kašelj povzročila.
Proti okužbi in proti škodljivim mikrobom se telo lahko bori s krepitvijo odziva imunskega sistema. Zaustavi lahko njihov vpliv in posledično prepreči pojav simptomov. Če želimo v tem primeru torej zares pozdraviti vzrok težave, to je okužba, se moramo ozreti širše od kašlja, da lahko najdemo napake v sistemu. Ko naslovimo in pozdravimo težave v sistemu, tega pa podpremo in okrepimo, se kot rezultat razreši tudi neljubi simptom.
Poleg odprave trenutno moteče težave s celostno obravnavo hkrati tudi preprečimo bodoča odstopanja in ponovitve napak v sistemu. Tako bodo trenutni ukrepi imeli preventivni učinek proti morebitnim bodočim simptomom.
V nasprotnem primeru – kadar obravnavamo samo simptome, bomo pri razreševanju izvorne težave v sistemu najverjetneje neuspešni.
Pomembno se je zavedati, da je pot zdravljenja v eni smeri veliko bolj učinkovita kakor v nasprotni. Odpravljanje napak v sistemu bo posledično odpravilo tudi simptome. Odpravljanje simptomov pa samo po sebi ne bo velikokrat izboljšalo delovanja sistema, temveč se bo lahko težava, ki je sprožila simptome, celo prikrito razvijala naprej.
