75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
Vagus Peti element sola 1

Kronična fizična napetost in Vagus

Hiter in stresen tempo življenja, neustrezna telesna drža in nepravilni gibalni vzorci vodijo v fizično napetost in s tem povezane bolečine. Bolečine se lahko pojavijo v vratu, ramenih, prsni hrbtenici, od tam pa se lahko širijo tudi v okončine ali pa povzročajo glavobole, kar dodatno potencira začarani krog slabega počutja.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Patologije
2 oktobra, 2022

V tem strokovnem članku boste izvedeli več o kronični fizični napetosti in z njo povezanimi bolečinami, ter kakšno vlogo ima pri tem vagusni živec.

Za katere mišice gre pri kronični fizični napetosti?

V telesu obstajajo različne vrste mišic, ki so sestavljene iz različnih tipov vlaken in imajo različne naloge. V grobem se delijo na pretežno fazične in pretežno tonične mišice.

Fazične se aktivirajo, kadar je potrebno hitro razviti veliko silo, ki traja kratek čas. Slednje, tonične pa so zadolžene za vzdrževanje majhnih sil dlje časa, npr. za vzdrževanje ravnotežja in pokončne telesne drže. Tonične mišice, ki sodelujejo pri vzdrževanju telesne drže, se imenujejo tudi posturalne mišice. Te vključujejo povrhnje in globoke mišice trupa, hrbtne mišice, mišice, ki so zadolžene za dvig lopatic, krčenje, primik in zunanjo rotacijo kolka, krčenje kolena ter mišice, s katerimi se dvignemo na prste.

Prekomerna aktivacija mišic lahko vodi v njihov povišan tonus oz. napetost. Pogosta fizična napetost, ki traja dlje časa brez primerne sprostitve, povzroča bolečine, poleg tega pa vodi v slabšo mišično stabilnost.

Vloga vagusa pri fizični napetosti

Vagusni živec oz. klatež je 10. možganski živec in je najpomembnejši živec parasimpatičnega živčnega sistema. Zaradi svoje široke razvejanosti ima pomembno vlogo pri uravnavanju številnih funkcij v telesu, kar smo podrobneje opisali v članku, ki si ga lahko ogledate »tukaj«.

Lahko pa se z njim spoznate v webinarju »tukaj« .

Vagus je kot del parasimpatika zadolžen za sprostitev telesa, počitek in regeneracijo. Njegovo delovanje se izključuje s simpatičnim živčnim sistemom, ki telo pripravlja na akcijo oz. »boj ali beg« in zvišuje mišični tonus. Slednje je za telo naporno in namenjeno le kratkotrajnim izpostavitvam stresnim situacijam. Neustrezno in pomanjkljivo delovanje vagusa lahko vodi v prekomerno delovanje simpatika, kar povečuje fizično napetost in na dolgi rok vodi v bolečine.

Kaj vpliva na disfunkcijo vagusa in fizično napetost?

Vzroki za nizek vagusni tonus in kronično napetost vključujejo:

  • Prisilna ter slaba telesna drža. Pri dolgotrajni prisilni telesni drži (kot je na primer sedeč položaj telesa pred računalniškim ekranom) delovanje pretežno toničnih mišic zavira delovanje fazičnih, zato z njihovo prekomerno napetostjo fazične mišice oslabijo, kar povzroča tudi večjo nestabilnost telesa. Prav tako lahko oslabijo mišice, ki so zaradi nepravilne lege neprestano v podaljšanem položaju. Tipičen primer je anteriorno oz. naprej nagnjen položaj glave, ki je pri ljudeh izredno pogost pojav. Ta lahko ovira tudi dihalno pot ter povzroča šibkost mišic grla in žrela.
  • Nezadostno gibanje. Na kakšen način na zakrčenost in napetost mišic vpliva pomanjkanje gibanja, si lahko predstavljamo vsi, ki poznamo številne koristi gibanja za zdravje in počutje. Zmerna telesna dejavnost poveča prekrvavitev in izmenjavo hranilnih snovi in kisika v telesu, izboljšuje pljučno kapaciteto, zmanjšuje tveganja za srčno-žilne, duševne in druge telesne bolezni, kot je npr. sladkorna bolezen in pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže. Pomanjkanje gibanja vodi v šibkost mišic, njihove skrajšave in zmanjšano gibljivost, kar vodi v bolečine.
  • Neustrezno obvladovanje stresnih situacij in čustvenih stisk. Stresne situacije, ki so lahko fizične, psihične ali čustvene, v telesu aktivirajo simpatični živčni sistem. Ta prepozna stres kot grožnjo za ohranjanje ravnovesja v telesu, zato aktivira procese, potrebne za preživetje. Ti med drugim vključujejo povišan srčni utrip in aktivnost srčne mišice, povišan tonus mišic in zmanjšan pretok krvi skozi prebavila. Raziskave so kronično povišan srčni utrip povezale z nizkim vagusnim tonusom in številnimi vnetnimi in prebavnimi obolenji.
  • Pomanjkanje socialnih interakcij. Pomanjkanje socialnih stikov je povezano z večjim tveganjem za čustvene in duševne stiske ter depresijo, kar negativno vpliva na vagusni tonus. Nasprotno od tega druženje, smeh in občutki zadovoljstva stimulirajo živec vagus in prispevajo k sprostitvi in boljšemu počutju.
  • Kronično pomanjkanje spanja. Pomanjkanje spanja že samo po sebi razkriva, da gre za pomanjkanje sprostitve in potrebne regeneracije telesa. To vodi v izčrpanost, slabše počutje in slabšo sposobnost obvladovanja stresa, kar prispeva k razvoju napetosti in bolečin.
  • Disfunkcionalno dihanje. V disfunkcijo dihanja lahko vodijo nepravilni dihalni vzorci, kot je apikalno oz. ramensko ali prsno dihanje, s katerim je predihan predvsem zgornji del pljuč. S tem se izogibajo trebušnemu dihanju na primer ženske, ki želijo izgledati vitke v predelu pasu in »vlečejo« popek navznoter.
  • Monotonost glasu. Mišice, ki upravljajo z delovanjem glasilk, oživčuje motorični del vagusnega živca, zato je monoton glas lahko pokazatelj njihove šibkosti in nizkega vagusnega tonusa.

 

Vas zanima več o Vagusu?

Pridružite se 4 mesečni spletni šoli, kjer pripravljamo javljanja v živo, na dom pa prejmete knjigo na skoraj 300 straneh in pripomočke za živec Vagus.

Kakšna je pravilna drža (glave)?

Pri opazovanju položaja glave od strani naj bo glava nad prsnim košem tako, da je ušesna odprtina poravnana s težiščnico oz. v liniji s sredino ramena. Pri tem je prisotna rahla ukrivljenost vratu naprej oz. vratna lordoza.

Položaj prsne hrbtenice močno vpliva na držo vratu in glave. Zelo pogosta je povečana  ukrivljenost prsne hrbtenice in pomaknjenost glave pred linijo ramen in prsnega koša. To povečuje obremenitev na vratno in prsno hrbtenico ter dodatno napreza zgornje hrbtne in vratne mišice, ki skušajo ohranjati glavo v nevtralnem položaju, potrebnem za normalno delovanje osrednjega živčevja in oči.

Dejavniki tveganja za kronično napetost in bolečino v vratu

Raziskave med najpogostejše dejavnike tveganja za napetost in bolečine v vratu uvrščajo genetsko predispozicijo, psihopatologije (depresijo, tesnobo, slabo obvladovanje stresa, somatizacijo), motnje spanja, kajenje in debelost. Debelost je lahko povezana z bolečinami skozi različne mehanizme. Med te spadajo sistemsko vnetje v telesu, povečane obremenitvene sile, ki delujejo na mišice, pomanjkanje gibanja in posledične strukturne deformacije telesa.

Pri raziskovanju poklicev z najvišjo pogostostjo bolečin v vratu so znanstveniki odkrili zanimive ugotovitve. Čeprav se bolečine v vratu pojavljajo pogosteje pri pisarniških poklicih, zdravstvenih delavcih in pri tistih poklicih, ki vključujejo delo z računalnikom ali pa težko fizično delo, je najpomembnejši dejavnik tveganja, povezan z delom, nezadovoljstvo z delom in slabi pogoji na delovnem mestu.

Več o bolečinah v vratu si lahko preberete v ločenem strokovnem članku »tukaj«.

Glavoboli so lahko posledica napetosti

Kronična napetost mišic, zlasti v vratu in ramenih, pa tudi mišic, ki obdajajo glavo, lahko vodi v t. i. tenzijski glavobol. V raziskavah mehanizma nastanka tovrstnih bolečin, povezanih z napetostjo mišic, so preiskovancem v mišice ob čeljusti, zadolžene za grizenje hrane, vbrizgali hipertonično raztopino, da bi ugotovili, kam in kako se iz napete mišice širi bolečina. To so preiskovanci čez čas občutili v obliki topega glavobola. Podobno so raziskovalci ugotovili pri obravnavi zgornjih snopov trapezaste mišice, ki potekajo od vratnih vretenc obojestransko proti ramenom.

Napad tenzijskega glavobola lahko traja vse od nekaj ur pa do nekaj dni. Kadar se pojavlja povprečno do 14 dni na mesec, gre za epizodični tenzijski glavobol. To je najpogostejša vrsta glavobola, saj letno prizadene skoraj 40 % populacije. Redkejša oblika je kronični tenzijski glavobol, za katerega je značilen glavobol, ki traja več kot 15 dni mesečno vsaj 3 mesece.

Tenzijski glavobol gre ločiti od migrene in drugih vrst glavobola po naslednjih simptomih in značilnostih:

  • Bolečina glave se pojavlja obojestransko;
  • Blaga do zmerna jakost bolečine (redko gre za zelo intenziven glavobol);
  • Bolečina je topa, navadno ni utripajoča, spremlja jo občutek pritiska in napetosti za očmi;
  • Telesna dejavnost bolečine ne poslabša, včasih jo lahko celo izboljša;
  • Bolečini je lahko pridružena občutljivost na svetlobo, hrup ali vonj, ne pa vse hkrati;
  • Slabost in bruhanje navadno nista prisotna.

 

Obravnava miofascialnih prožilnih točk

Raziskave so pri ljudeh s tenzijskimi glavoboli ugotovile večje število občutljivih miofascialnih prožilnih točk (angl. trigger points). Te so bile povezane z nepravilno držo in slabo gibljivostjo vratne hrbtenice ter z večjo intenzivnostjo glavobola. Mnogi so nastanek miofascialnih prožilnih točk obrazložili s prekomerno aktivacijo določenih mišičnih vlaken, ki vodi v bolečino bodisi z neposrednim mehanskim draženjem, bodisi z lokalno ishemijo ali pa povečanim vnetjem na mestu nastanka bolečine.

Obravnava in sprostitev miofascialnih prožilnih točk lahko olajša bolečino v napetih mišicah in z njo povezane simptome, saj tkivu vrača ustrezno prekrvavljenost in prožnost. To je le ena od terapij, ki jo nudimo strankam v Petem elementu. Za več informacij o manualni obravnavi kliknite »tukaj«.

V kolikor vas zanima pripomoček, s katerim si lahko sami sprostite boleče sprožilne točke, pa kliknite »tukaj«.

Spletna šola živca Vagus

Ne zamudite priložnosti, da se štiri mesece učite samoobravnave za živec Vagus. Vključite samozdravljenje, prižgite parasimpatični živčni sistem.

Ne odlašajte s samozdravljenjem

Kronična napetost in dolgotrajne ponavljajoče bolečine, ki jih možganom signalizirajo nociceptorji (živčna vlakna, zadolžena za prevajanje bolečine) iz različnih področij telesa, lahko v centralnem živčnem sistemu pripeljejo do sprememb v zgradbi živčevja ter posledično sprememb v obdelavi in čutenju teh bolečin. Senzitizacija oz. povečana občutljivost je vzročno-posledično povezana z nastankom kroničnih bolečin – v primeru tenzijskega glavobola z napredovanjem od epizodičnega h kroničnemu tenzijskimu glavobolu. Posledica senzitizacije je lahko tudi prekomerna občutljivost predhodno nebolečih tkiv. Kot boleče lahko občutite dražljaje v mišicah glave, vratu in ramen, v mišicah medeničnega dna, ali pa celo na perifernih predelih, kot je na primer Ahilova tetiva.

Zato je izredno pomembno, da obstoječih simptomov in bolečin ne zanemarite. Z našo pomočjo odkrijte, kako ukrepati v smeri sprostitve in boljšega počutja. Pridružite se skupnosti Petega elementa in se podajte na 4- mesečno pot samozdravljenja v spletni šoli živca Vagus. O tem, kaj vse bo spletna šola vključevala in kako se prijavite, preberite »tukaj«.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Literatura

  • Tassani S, Font-Llagunes JM, Gonzalez Ballester M, Noailly J, Muscular tension significantly affects stability in standing posture, Gait and amp; Posture (2018), https://doi.org/10.1016/j.gaitpost.2018.11.034
  • Jakovljević M. (2016). Ocenjevalne metode v fizioterapiji. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tretja dopolnjena izdaja.
  • Steven P. C (2015). Epidemiology, Diagnosis, and Treatment of Neck Pain. Mayo Clin Proc 90(2):284-99. http://dx.doi.org/10.1016/j.mayocp.2014.09.008
  • Kaniecki RG (2012). Tension-Type Headache. Continuum Lifelong Learning Neurol 18(4): 823-34.
  • Arendt-Nielsen L. Headache: muscle tension, trigger points and referred pain. Int J Clin Pract Suppl. 2015 May;(182):8-12. doi: 10.1111/ijcp.12651. PMID: 25907017.
  • Fernández-de-las-Penas C, Cuadrado ML, Arendt- Nielsen L, Simons DG, Pareja JA. Myofascial trigger points and sensitization: an updated pain model for tension-type headache. Cephalalgia 2007; 27: 383–93.
  • Schmidt-Hansen PT, Svensson P, Jensen TS, Graven-Nielsen T, Bach FW. Patterns of experimentally induced pain in pericranial muscles. Cephalalgia 2006; 26: 568–77.
  • Bonaz B, Sinniger V, Pellissier S. Vagal tone: effects on sensitivity, motility, and inflammation. Neurogastroenterol Motil. 2016 Apr;28(4):455-62. doi: 10.1111/nmo.12817. PMID: 27010234.
  • Hallman DM, Lyskov E (2012). Autonomic Regulation in Musculoskeletal Pain. Pain in Perspective. IntechOpen, London. 10.5772/51086.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Vsako telo ima svojo zgodbo, pravzaprav dve. Prva je biografska, ki je vezana na odraščanje in kako sprejemljivost življenja oblikuje naše telo, pri evoluciji pa gre za dolgotrajno zaporedje dogodkov, ki so milijone let iz generacije v generacijo spreminjalo telesa prednikov in posledično prilagajala telesa. Poleg biološke evolucije, ki je naključna, pa ne smemo zanemariti tudi kulturne evolucije, ki je usmerjeno in namensko radikalno spremenila telesa. Presoja o tem zakaj pademo iz ravnovesja, zakaj kompenziramo in nenazadnje zbolimo, je ključna za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
V kolikor ste del naše skupnosti Peti element ali vsaj z enim očesom spremljate naš terapevtski studio, potem veste, da je fascija med našimi primarnimi specializacijami. Je namreč izredno pomemben dejavnik, ko gre za akutne in kronične mišično-skeletne težave, bolečine in omejitve gibanja, zato se vedno znova vračamo k njej za iskanje rešitev.
Magnezij je četrti najpogostejši med minerali v telesu. Ima vlogo v več kot 300 presnovnih reakcijah, ki so bistvene za zdravje ljudi. Vključen je v proizvodnjo energije, uravnavanje krvnega tlaka, prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Magnezij lahko tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ohranjanju zdravih kosti, ustreznemu delovanju živčnega sistema in delovanju mišic ter normalnemu psihološkemu delovanju. Je eden izmed elektrolitov, ki ohranjajo organizem v ravnovesju. Zanimivo je, da je pomanjkanje magnezija v krvi povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, motnje razpoloženja in migrene. Vzdrževanje zadostne ravni magnezija je ključno za nosečnice, saj se lahko s pomanjkanjem pojavijo težave, kot so gestacijska sladkorna bolezen, predčasni porod, preeklampsija ali težave v rasti ploda. Gre za najbolj nepogrešljiv element v telesu, ki ureja tudi ustrezno funkcijo vitamina D v telesu.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.