Zdrs organov male medenice ali prolaps

Kaj je prolaps medeničnega organa?

Prolaps medeničnih organov pomeni zdrs ali povešenje medeničnih organov. Povesijo se lahko zaradi oslabelosti vezivnega in podpornega tkiva ter mišic medeničnega dna. Organi, kot so maternica, mehur, nožnica ali črevo, se zaradi zmanjšane opore začnejo spuščati proti vaginalni odprtini ali celo izven nje.

Medenično dno namreč deluje kot nekakšna “viseča mreža”,  njegova naloga pa zajema veliko več kot le pasivno podporo organom male medenice v pravilnem položaju. Gre za dinamičen mišično-fascialni sistem, ki se mora pri vsakem vdihu, izdihu, koraku, dvigu bremena, kašlju in odvajanju ustrezno odzvati. Pomembna ni samo moč mišic, temveč tudi njihova elastičnost, zaznava, koordinacija in sposobnost pravočasnega sproščanja. Ko mišice medeničnega dna zaradi različnih vzrokov oslabijo ali se poškodujejo, ta podpora popusti. Tudi pretirano napeto medenično dno je lahko funkcionalno šibko, saj se ne more učinkovito prilagajati spremembam pritiska. Posledica je prolaps medeničnih organov, ki se lahko razvija postopoma več let. V nadaljevanju preberite vzroke, ki vodijo v prolaps in kako vam v primeru prolapsa lahko pomagamo v Petem elementu.

Kako nastane prolaps?

Prolaps medeničnih organov pogosto ni posledica le oslabljenih mišic in fascialne mreže, ampak kombinacije različnih dejavnikov tveganja, ki lahko neprestano povečujejo pritisk v trebušni votlini ali poškodujejo podporna tkiva. Predvsem je pomemben način uravnavanja znotrajtrebušnega tlaka. Ob vdihu, kašlju, dvigovanju, odvajanju in telesni aktivnosti se tlak v trebušni votlini poveča. V optimalnih razmerah se ta sila usklajeno razporedi med dihalno prepono, trebušno steno, hrbtenico in medenično dno. Če je prsni koš tog, dihanje omejeno, trebušna stena ves čas pretirano napeta ali medenično dno ne zmore pravočasnega odziva, se lahko večji del pritiska ponavljajoče usmerja navzdol proti organom male medenice.

Med najpogostejše dejavnike tveganja, ki neposredno vplivajo na medenično dno, sodijo:

1. nosečnost in vaginalni porod, več porodov, težji ali dolgotrajni porodi;
2. ginekološke in hormonalne spremembe ter menopavza;
3. kronično zaprtje;
4. starost (ob neustreznemu življenjskemu slogu);
5. pogosto dvigovanje težkih bremen;
6. kronični kašelj in pljučne bolezni;
7. prekomerna telesna teža;
8. genetska nagnjenost;
9. odstranitev maternice, druge pretekle operacije, poškodbe, padci na trtico (udarec, zvin ali zlom) in brazgotine:
   Maternica, mehur, nožnica in črevesje v telesu niso prosto nameščeni, temveč jih podpirajo fascije, ligamenti in vezivne strukture, ki jih povezujejo z medenico in okoliškimi organi. Omejena gibljivost organov, napetost njihovih ligamentov ali brazgotine po carskem rezu, histerektomiji, ginekoloških posegih in drugih operacijah lahko spremenijo razporeditev sil v mali medenici. Brazgotina zato ni samo sprememba na koži, temveč lahko vpliva tudi na globlje fascialne plasti, senzoriko tkiva in sposobnost trebušne stene ter medeničnega dna, da se usklajeno odzivata;
10. kronični stres;
    Na delovanje medeničnega dna vpliva tudi avtonomni živčni sistem. Ob kroničnem stresu, bolečini ali dolgotrajnem občutku ogroženosti lahko mišice medeničnega dna ostajajo v povečanem tonusu. Takšno medenično dno je lahko na videz napeto, vendar je pogosto utrujeno, manj elastično in manj sposobno učinkovitega odziva na obremenitev. Zato pri obravnavi ne ocenjujemo samo mišične moči, temveč tudi dihanje, sposobnost sproščanja, zaznavo telesa in splošno regulacijo živčnega sistema;
11. pretres možganov;
12. urološke težave;
13. neustrezni dihalni vzorec;
14. pretirano sedenje;
15. napenjanje ob iztrebljanju;
16. neustrezna telesna drža, gibalni vzorci in druge vsakodnevne obremenitve:
    Medenično dno je prek živčnega sistema, dihalnih vzorcev in fascialnih povezav povezano s čeljustnim sklepom, vratno hrbtenico in prsnim košem. Stiskanje čeljusti pogosto spremlja zadrževanje diha in povečano napetost trebušne stene ter medeničnega dna. Omejena gibljivost vratu in prsnega koša pa lahko spremeni položaj reber in delovanje dihalne prepone, kar vpliva na razporeditev pritiska skozi trup. Tudi stopala vplivajo na medenično dno, saj se sile iz podlage prek gležnjev, kolen in kolkov prenašajo v medenico. Omejena gibljivost stopala, neustrezen odriv prek palca, izrazita pronacija ali toga stopala lahko spremenijo rotacijo nog, položaj medenice in način obremenjevanja medeničnega dna med hojo in vadbo. Zato pri celostni obravnavi ne ocenjujemo samo območja medenice, ampak tudi način, kako se telo opira na podlago in prenaša sile navzgor;
17. pomanjkanje ustrezne zaznave, aktivacije in sprostitve mišic medeničnega dna.

Naravno gibanje trebušne prepone posnemajo mišice medeničnega dna. Ko se med dihanjem trebušna prepona giblje navzdol in navzgor, se simetrične spremembe dogajajo tudi v medeničnem dnu. Naučite se učinkovito dihati z videom, ki smo ga za vse pripravili brezplačno:

Katere so različne vrste prolapsa medeničnega organa?

Prolaps medeničnih organov se razlikuje glede na to, kateri organ se povesi. Pogosto se pojavlja kombinacija več vrst prolapsa hkrati. Najpogostejše oblike so cistokela (zdrs mehurja), rektokela (zdrs danke), enterokela (spust tankega črevesja proti zgornjemu delu nožnice), uterini prolaps (zdrs maternice) in vaginalni prolaps ali zdrs nožnice.

Kakšni so simptomi prolapsa medeničnega organa?

Simptomi prolapsa medeničnih organov se razlikujejo glede na stopnjo prolapsa in prizadeti organ. Nekatere ženske imajo le blage težave, pri drugih pa stanje močno vpliva na vsakodnevno življenje.

Najpogostejši simptomi vključujejo:

• občutek teže ali pritiska v medenici,
• občutek “kroglice” ali tujka v nožnici,
• bolečine v križu,
• uhajanje urina,
• pogosto uriniranje,
• težave pri praznjenju mehurja,
• zaprtje,
• nelagodje med spolnimi odnosi,
• občutek vlečenja navzdol,
• pomanjkanje libida,
• bolečine v medeničnem obroču, kolkih ali bolečine v križu,
• vidna izboklina pri vaginalni odprtini.

Veliko žensk opaža, da so simptomi hujši proti koncu dneva, po dolgotrajni stoji ali po fizični aktivnosti. Značilno je tudi, da se težave sčasoma stopnjujejo, če ne ukrepamo pravočasno.

Kako se diagnosticira prolaps medeničnega organa?

Prolaps diagnosticira specialist urolog ali ginekolog na podlagi pogovora, klinične slike in pregleda medeničnega dna. Po potrebi lahko opravi ali vas napoti na dodatne preiskave, kot so ultrazvok, magnetna resonanca ali druge urološke preiskave.

Fizioterapevtke Petega elementa vam v okviru obravnave medeničnega dna in trtice pomagamo ovrednotiti stanje tako, da ocenimo delovanje mišic medeničnega dna, njihovo moč, tonus, elastičnost, koordinacijo in sposobnost sprostitve. Ocenimo tudi dihalni vzorec, upravljanje znotrajtrebušnega tlaka, stanje brazgotin, gibljivost trtice in medenice ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na simptome.

Obravnava medeničnega dna

Stopnjo in vrsto prolapsa potrdi ginekolog ali urolog, fizioterapevtska ocena pa nam pomaga oblikovati individualen načrt obravnave. Na takšen način lahko ocenimo, ali so mišice medeničnega dna šibke, skrajšane ali napete, kakšno je stanje vezivnega tkiva, določimo stopnjo prolapsa, ugotavljamo prisotnost uhajanja urina in morebitne pridružene težave medeničnega dna. Po potrebi vas usmerimo h kateremu od specialistov.

Več o terapiji

Ali se da prolaps medeničnega dna preprečiti?

Čeprav vseh primerov prolapsa ne moremo preprečiti, lahko ogromno naredimo, da zmanjšamo tveganje in medenično dno zaščitimo pred pojavom ali nadaljnjim poslabšanjem prolapsa. Ključni preventivni ukrepi vključujejo:

1. pravilno tridimenzionalno dihanje, ki uravnava pritisk v trebušni votlini,
2. redno izvajanje individualno izbranih vaj za medenično dno in celo telo, pri katerih poleg moči razvijamo tudi zaznavo, koordinacijo, elastičnost, sprostitev in povezovanje medeničnega dna z dihanjem ter gibanjem trupa,
3. vzdrževanje zdrave telesne teže,
4. pravilno dvigovanje bremen in iztrebljanje,
5. ustrezno poporodno rehabilitacijo,
6. postopno vračanje k športu po porodu,
7. izogibanje pretiranemu sedenju,
8. skrb za ustrezno mobilnost notranjih organov in brazgotin, tudi po poškodbah ali operacijah.

Posebej pomembna je preventiva v času nosečnosti, po porodu, v menopavzi, ter po morebitnih poškodbah in operacijah, ko so mišice medeničnega dna bolj obremenjene in oslabljene, na tem predelu pa potekajo procesi celjenja in brazgotinjenja. Posledično je lahko področje medeničnega dna manj ozaveščeno s spremenjeno senzoriko, kar pomeni, da lahko imate na področju medeničnega dna zmanjšane občutke. Za podporo telesu v času nosečnosti smo oblikovali specializiran spletni program za nosečnice. V obdobju po porodu priporočamo spletni program Po porodu in obravnavo za medenično dno in trtico.

Kakšne so možnosti zdravljenja prolapsa medeničnega organa?

Zdravljenje je odvisno od stopnje prolapsa, simptomov, starosti, življenjskega sloga in želja posameznice. Pri blažjih in srednje izraženih oblikah prolapsa medeničnih organov se pogosto najprej priporoča konzervativno zdravljenje in že majhne, a dosledne spremembe življenjskega lahko zmanjšajo težave. Ukrepi, s katerimi lahko zmanjšate simptome prolapsa medeničnih organov, vključujejo:

• specializirano obravnavo za medenično dno
  V Petem elementu nudimo obravnavo medeničnega dna, ki lahko bistveno izboljša stabilnost medeničnega dna. V kombinaciji z ustrezno vadbo ali drugimi ukrepi je odvisno od specifik posameznice mogoče izboljšati simptome do te mere, da operacija ni potrebna.
• individualni program vadbe, prilagojenim vašemu stanju in telesnim specifikam
  Verjamemo, da terapevtska obravnava v kombinaciji z ustreznim gibanjem vodi do najbolj učinkovitih in dolgoročnih rezultatov, zato terapije prepletamo z vadbo, ki jo vodijo inštruktorice Petega elementa. V primeru prolapsa vas po uvajanju v vadbo usmerjamo s prilagojenimi vajami, ki vplivajo na medenično dno in vse dele telesa, ki so z njim neposredno ali posredno povezani. Zagotovite si svoj uvajalni termin.
• ustrezno skupinsko vadbo ali spletni program Petega elementa
  Po uvajanju vas lahko usmerimo v strokovno oblikovane skupinske vadbe ali spletne vadbene programe, ki upoštevajo načela miofascialnega pilatesa in razvojne fizioterapije. Simptomov na dnu medenice se lotevamo celostno preko vseh sistemov človeškega organizma, kar vodi v bolj učinkovito in dolgotrajno obvladovanje težav.
• uporabo pesarijev,
• spremembo življenjskih navad in urejanje prebave,
• zmanjšanje telesne teže,
• zdravljenje kroničnega kašlja ali drugih respiratornih bolezni,
• hormonsko podporo v menopavzi.

Kadar so težave izrazite ali prolaps medeničnih organov močno vpliva na kakovost življenja, pride v poštev kirurško zdravljenje. Obstajajo različne operativne metode, izbira pa je odvisna od vrste prolapsa in značilnosti posameznice. Pri blažjih oblikah prolapsa medeničnih organov lahko korenito zmanjšate težave že s preprostimi ukrepi. Ne čakajte in pričnite doma takoj s spletnim programom proti prolapsu, kjer vas naučimo teorije za boljše razumevanje in praktičnih vaj z natančno demonstracijo in razlago.

E-brošura za ženske

Preberite si knjižico, posvečeno ženskam ter se naučite trikov in vaj, kako ustrezno skrbeti za svoje medenično dno, zakaj se izogibati pretiranemu napenjanju med iztrebljanjem in kako urediti prebavo. Podrobneje raziščite povezave medeničnega dna s čeljustnim sklepom, vratno hrbtenico, prsnim košem in stopali.

Odkrijte nasvete za ženske

Kaj tvegam, če nič ne ukrepam?

Če prolapsa medeničnih organov ne zdravimo, lahko simptomi postopoma napredujejo. Težave lahko postanejo izrazitejše in začnejo vplivati na gibanje, telesno aktivnost, spolnost ter psihično počutje. Možne posledice vključujejo hujše uhajanje urina, težave pri odvajanju blata, kronične bolečine v medenici, kolkih ali križu, ponavljajoča vnetja, težave pri spolnih odnosih, napredovanje stopnje prolapsa medeničnih organov, kar vodi v težje ter bolj invazivno zdravljenje z manj možnostmi za boljše in dolgoročne rezultate. Ker telo vedno išče način, kako ohraniti stabilnost in funkcijo, se lahko ob dolgotrajnih težavah pojavijo tudi kompenzacijski vzorci v dihanju, drži, trebušni steni, medenici in gibanju.

Prolaps ni samo zgodba medeničnega dna. Je lahko posledica sprememb v podpornih tkivih, dihanju, uravnavanju znotrajtrebušnega tlaka, delovanju notranjih organov, brazgotinah, fascialnih povezavah, živčnem sistemu in načinu gibanja celotnega telesa. Zato v Petem elementu ne obravnavamo samo simptoma, temveč iščemo dejavnike, zaradi katerih je telo začelo izgubljati optimalno podporo. Ko razumemo celotno zgodbo telesa, lahko izberemo obravnavo in vadbo, ki sta prilagojeni posameznici in usmerjeni v dolgoročno izboljšanje funkcije ter kakovosti življenja.