75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
senior_zgoraj_orodna

Parkinsonova bolezen in gibanje

Ustrezna vadba je pomemben del zdravega načina življenja za vse. Za ljudi s Parkinsonovo boleznijo pa je več, kot le zdrava – je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja, mobilnosti in aktivnosti njihovega vsakdanjika in zadovoljivega, samostojnega življenja. Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Nenalezljive kronične bolezni, Patologije, Pilates, Splošno
1 marca, 2021

Parkinsonova bolezen je kronična in počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere glavna značilnost je onemogočanje posameznikove zmožnosti, da vpliva na lastno gibanje. Njeni najpogostejši simptomi so tresenje, upočasnjenost v gibanju, togost in slabo ravnotežje. Vendar jih lahko znatno izboljšajo usmerjene vaje in fizična aktivnost, katerih koristnost podpirajo izsledki številnih raziskav. Ena izmed teh je tudi Parkinson’s Outcomes Project – trenutno največja klinična raziskava o Parkinsonovi bolezni, ki je zajemala preko 12.000 udeležencev iz petih držav. Njeni izidi so pokazali, da oboleli posamezniki, ki pričnejo telovaditi zgodaj in vadbi posvetijo vsaj dve uri in pol na teden, občutijo počasnejši upad kakovosti svojega vsakdanjega življenja v primerjavi s tistimi, ki z redno telovadbo pričnejo kasneje v življenju.

Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč. Mednje sodijo kolesarjenje, hitra hoja, tai chi, joga, pilates, ples, vaje z utežmi, boks (z boksarsko vrečo) in podobno. Vse našteto ima pozitiven vpliv na simptome Parkinsonove bolezni, a ne smemo pozabiti, da ne obstajajo standardizirani vadbeni predpisi, ki bi bili ustrezni za vsakogar. Vrsta vaj je odvisna od posameznikovih simptomov in zastavljenih izzivov. Za ljudi, ki veliko sedijo, ima lahko že hoja oziroma gibanje nizke intenzitete blagodejen učinek. Za aktivnejše ljudi je mogoče, da sčasoma napredujejo do rednejših in bolj intenzivnih aktivnosti.

Številni pristopi imajo dober učinek na ohranjanje in izboljšanje mobilnosti, prožnosti in ravnovesja, s čimer lajšajo različne simptome bolezni, kot sta npr. depresija ali zaprtost. Raziskovalci v študiji so sklenili, da gibanje deluje zelo blagodejno in zdravilno. Najpomembnejši vidik pa je seveda redno izvajanje vadbe. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je pomemben dejavnik najti vadbo, v kateri uživate in zato vztrajate.

Ljudje v zgodnji fazi Parkinsonove bolezni so pogosto enako močni in telesno dela zmožni kot zdravi ljudje iste starosti. Žal pa napredovanje bolezni lahko vodi v številne fizične spremembe, kot so:

  • izguba prožnosti v sklepih, kar lahko vpliva na ravnotežje,
  • zmanjšanje moči v mišicah, kar vpliva na hojo in
  • zmanjšana zmožnost samostojnega vstajanja ter upad kardiovaskularnega delovanja, kar vpliva na vzdržljivost.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Miofascialni pilates za ljudi s Parkinsonovo boleznijo

Varna in zabavna vrsta gibanja je zagotovo pilates, a predno se z gibanjem prične, je potrebno slediti nekaj osnovnim napotkom. Primarna je vsekakor varnost. Pred začetkom vadbenega programa se je potrebno posvetovati s svojim nevrologom in osebnim zdravnikom o morebitnih zadržkih in priporočilih. Sodelujte z njim in poskušajte identificirati svoje skrbi in prepoznati svoje omejitve. Pred začetkom pilatesa ali izbranega gibanja je potrebno strokovnjaka, ki gibanje izvaja, obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, kajti za varnost je pomembna individualna prilagoditev vaj. Izbrati je treba vaje, s katerimi si boste omejitve izboljšali in posledično izboljševali svoje počutje. Strukturiran vadbeni program naj vsebuje aerobne vaje (lahko tudi hitro hojo), vaje za izboljšanje moči, ravnotežja in gibljivosti. Uporabljajte merilec korakov (pedometer) in ugotovite, koliko korakov naredite na dan, nato pa njihovo število postopoma povečujte. Danes ima že skoraj vsak pametni mobilni telefon in digitalna zapestna ura vgrajen pedometer ali možnost uporabe aplikacije za štetje korakov.

Telovadite tako zunaj kot znotraj domačega okolja. Predlagamo, da pogosto spreminjate svojo rutino, saj s tem ohranite zanimanje za vadbo in ostanete motivirani. Na tem mestu vas ponovno spodbujamo, da izberete vadbeni program, v katerem uživate.

Pomembno je izpostaviti, da je gibanje v pilatesu nadzorovano in da se včasih izvajajo gibi velikega, včasih pa majhnega obsega gibanja, a ravno raznovrstni gibi lahko naredijo občutno spremembo pri ljudeh s Parkinsovo boleznijo. Pričevanja ljudi, ki poročajo o izboljšanju telesnega počutja po pričetku z vadbo, so čedalje bolj številčna, saj pilates vključuje vaje za mišice, ki pri drugih vrstah vadbe ostanejo nedotaknjene. Eden izmed pričevalcev je npr. 48-letni Slovenec, ki je nedavno postal član skupine, ki se enkrat tedensko druži v prostorih društva Trepetlika v Ljubljani. Društvo že več let organizira raznolike vadbene metode vključno s pilatesom. Po ugotovitvi, da je ta bistveno izboljšal rigidnost in ravnotežje njihovih članov, so pričeli z rednimi vadbami pilatesa enkrat tedensko. Slednje so se izkazale za tako priljubljene, da so bili primorani narediti čakalno listo. Praksa se uspešno širi, saj gre za vaje, ki so posebej ukrojene za posameznike, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo.

Biokemičarka in fizioterapevtka Špela Jakša, lastnica studia Peti element pravi, bi se ljudje lahko posluževali katerihkoli vaj za izboljšanje svojega stanja, a sodobni pilates je tisti, ki ponuja optimalno vstopno točko za nadaljnje izboljšave. Osnovni principi pilatesa, kot so optimalno dihanje, povečanje moči in kontrole v trupu ter izboljšanje fleksibilnosti in ravnotežja, so v izjemno pomoč pri omiljenju učinkov, ki jih ima bolezen na človeško telo. Eden izmed udeležencev vadb je dejal, da se je pred pričetkom rednega izvajanja pilatesa počutil leseno in zaprto. Michael S. Okun, nacionalni medicinski direktor Nacionalnega Parkinsonovega sklada iz Amerike, je dejal, da že lepo število raziskav podpira teoretske predpostavke o blagodejnemu učniku, ki ga ima pilates na obolele. Okun svojim pacientom vadbo vedno primerja z zdravilom – če ga uživajo vestno, potem bo napredek hiter in občuten. Udeleženci skupinskih vadb so dejali, da jim vaje ne predstavljajo hujšega bremena, kar naredi program privlačnejši za ljudi, ki nimajo predhodnih izkušenj z obiskovanjem vadb ali rekreiranja na sploh. Povrh vsega pa ne smemo pozabiti na pozitiven psihološki učinek, ki ga ima vadba na posameznika, saj se izvaja v spodbudnem okolju in v družbi ljudi, ki se soočajo z enako življenjsko situacijo.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Pod našo kožo se nahaja vezivno tkivo - fascija, ki obdaja naše telo in se razprostira skozi celotno notranjost kot nekakšna mreža. V glavnem je sestavljena iz gosto razporejenih kolagenskih vlaken, ki skupaj tvorijo največji človeški organ - sistem nekakšnih odej, strun in vreč, ki ovijajo, razmejujejo in prodirajo prav vsako izmed naših mišic, kosti, živcev, žil in organov. Ima pomembno vlogo pri percepciji (zavedanju), koordinaciji gibanja, pri poravnavi telesa (drži) in pri zaporedju mišičnega vključevanja hkati pa je polna prostih živčnih končičev, ki prenašajo pomembne informacije za organizacijo in prilagajanja med gibanjem. Ja naš najbogatejši čutni organ, saj poseduje sposobnost, da se krči neodvisno od mišic, ki jih obkroža, hkrati pa se odziva na stres brez zavednega ukaza.
Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
Košarica
There are no products in the cart!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.