Varna in zabavna vrsta gibanja je zagotovo pilates, a predno se z gibanjem prične, je potrebno slediti nekaj osnovnim napotkom. Primarna je vsekakor varnost. Pred začetkom vadbenega programa se je potrebno posvetovati s svojim nevrologom in osebnim zdravnikom o morebitnih zadržkih in priporočilih. Sodelujte z njim in poskušajte identificirati svoje skrbi in prepoznati svoje omejitve. Pred začetkom pilatesa ali izbranega gibanja je potrebno strokovnjaka, ki gibanje izvaja, obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, kajti za varnost je pomembna individualna prilagoditev vaj. Izbrati je treba vaje, s katerimi si boste omejitve izboljšali in posledično izboljševali svoje počutje. Strukturiran vadbeni program naj vsebuje aerobne vaje (lahko tudi hitro hojo), vaje za izboljšanje moči, ravnotežja in gibljivosti. Uporabljajte merilec korakov (pedometer) in ugotovite, koliko korakov naredite na dan, nato pa njihovo število postopoma povečujte. Danes ima že skoraj vsak pametni mobilni telefon in digitalna zapestna ura vgrajen pedometer ali možnost uporabe aplikacije za štetje korakov.
Telovadite tako zunaj kot znotraj domačega okolja. Predlagamo, da pogosto spreminjate svojo rutino, saj s tem ohranite zanimanje za vadbo in ostanete motivirani. Na tem mestu vas ponovno spodbujamo, da izberete vadbeni program, v katerem uživate.
Pomembno je izpostaviti, da je gibanje v pilatesu nadzorovano in da se včasih izvajajo gibi velikega, včasih pa majhnega obsega gibanja, a ravno raznovrstni gibi lahko naredijo občutno spremembo pri ljudeh s Parkinsovo boleznijo. Pričevanja ljudi, ki poročajo o izboljšanju telesnega počutja po pričetku z vadbo, so čedalje bolj številčna, saj pilates vključuje vaje za mišice, ki pri drugih vrstah vadbe ostanejo nedotaknjene. Eden izmed pričevalcev je npr. 48-letni Slovenec, ki je nedavno postal član skupine, ki se enkrat tedensko druži v prostorih društva Trepetlika v Ljubljani. Društvo že več let organizira raznolike vadbene metode vključno s pilatesom. Po ugotovitvi, da je ta bistveno izboljšal rigidnost in ravnotežje njihovih članov, so pričeli z rednimi vadbami pilatesa enkrat tedensko. Slednje so se izkazale za tako priljubljene, da so bili primorani narediti čakalno listo. Praksa se uspešno širi, saj gre za vaje, ki so posebej ukrojene za posameznike, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo.
Biokemičarka in fizioterapevtka Špela Jakša, lastnica studia Peti element pravi, bi se ljudje lahko posluževali katerihkoli vaj za izboljšanje svojega stanja, a sodobni pilates je tisti, ki ponuja optimalno vstopno točko za nadaljnje izboljšave. Osnovni principi pilatesa, kot so optimalno dihanje, povečanje moči in kontrole v trupu ter izboljšanje fleksibilnosti in ravnotežja, so v izjemno pomoč pri omiljenju učinkov, ki jih ima bolezen na človeško telo. Eden izmed udeležencev vadb je dejal, da se je pred pričetkom rednega izvajanja pilatesa počutil leseno in zaprto. Michael S. Okun, nacionalni medicinski direktor Nacionalnega Parkinsonovega sklada iz Amerike, je dejal, da že lepo število raziskav podpira teoretske predpostavke o blagodejnemu učniku, ki ga ima pilates na obolele. Okun svojim pacientom vadbo vedno primerja z zdravilom – če ga uživajo vestno, potem bo napredek hiter in občuten. Udeleženci skupinskih vadb so dejali, da jim vaje ne predstavljajo hujšega bremena, kar naredi program privlačnejši za ljudi, ki nimajo predhodnih izkušenj z obiskovanjem vadb ali rekreiranja na sploh. Povrh vsega pa ne smemo pozabiti na pozitiven psihološki učinek, ki ga ima vadba na posameznika, saj se izvaja v spodbudnem okolju in v družbi ljudi, ki se soočajo z enako življenjsko situacijo.
