senior_zgoraj_orodna

Parkinsonova bolezen in gibanje

Ustrezna vadba je pomemben del zdravega načina življenja za vse. Za ljudi s Parkinsonovo boleznijo pa je več, kot le zdrava – je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja, mobilnosti in aktivnosti njihovega vsakdanjika in zadovoljivega, samostojnega življenja. Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Pilates, Patologije, Nenalezljive kronične bolezni, Splošno
1 marca, 2021

Parkinsonova bolezen je kronična in počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere glavna značilnost je onemogočanje posameznikove zmožnosti, da vpliva na lastno gibanje. Njeni najpogostejši simptomi so tresenje, upočasnjenost v gibanju, togost in slabo ravnotežje. Vendar jih lahko znatno izboljšajo usmerjene vaje in fizična aktivnost, katerih koristnost podpirajo izsledki številnih raziskav. Ena izmed teh je tudi Parkinson’s Outcomes Project – trenutno največja klinična raziskava o Parkinsonovi bolezni, ki je zajemala preko 12.000 udeležencev iz petih držav. Njeni izidi so pokazali, da oboleli posamezniki, ki pričnejo telovaditi zgodaj in vadbi posvetijo vsaj dve uri in pol na teden, občutijo počasnejši upad kakovosti svojega vsakdanjega življenja v primerjavi s tistimi, ki z redno telovadbo pričnejo kasneje v življenju.

Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč. Mednje sodijo kolesarjenje, hitra hoja, tai chi, joga, pilates, ples, vaje z utežmi, boks (z boksarsko vrečo) in podobno. Vse našteto ima pozitiven vpliv na simptome Parkinsonove bolezni, a ne smemo pozabiti, da ne obstajajo standardizirani vadbeni predpisi, ki bi bili ustrezni za vsakogar. Vrsta vaj je odvisna od posameznikovih simptomov in zastavljenih izzivov. Za ljudi, ki veliko sedijo, ima lahko že hoja oziroma gibanje nizke intenzitete blagodejen učinek. Za aktivnejše ljudi je mogoče, da sčasoma napredujejo do rednejših in bolj intenzivnih aktivnosti.

Številni pristopi imajo dober učinek na ohranjanje in izboljšanje mobilnosti, prožnosti in ravnovesja, s čimer lajšajo različne simptome bolezni, kot sta npr. depresija ali zaprtost. Raziskovalci v študiji so sklenili, da gibanje deluje zelo blagodejno in zdravilno. Najpomembnejši vidik pa je seveda redno izvajanje vadbe. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je pomemben dejavnik najti vadbo, v kateri uživate in zato vztrajate.

Ljudje v zgodnji fazi Parkinsonove bolezni so pogosto enako močni in telesno dela zmožni kot zdravi ljudje iste starosti. Žal pa napredovanje bolezni lahko vodi v številne fizične spremembe, kot so:

  • izguba prožnosti v sklepih, kar lahko vpliva na ravnotežje,
  • zmanjšanje moči v mišicah, kar vpliva na hojo in
  • zmanjšana zmožnost samostojnega vstajanja ter upad kardiovaskularnega delovanja, kar vpliva na vzdržljivost.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Miofascialni pilates za ljudi s Parkinsonovo boleznijo

Varna in zabavna vrsta gibanja je zagotovo pilates, a predno se z gibanjem prične, je potrebno slediti nekaj osnovnim napotkom. Primarna je vsekakor varnost. Pred začetkom vadbenega programa se je potrebno posvetovati s svojim nevrologom in osebnim zdravnikom o morebitnih zadržkih in priporočilih. Sodelujte z njim in poskušajte identificirati svoje skrbi in prepoznati svoje omejitve. Pred začetkom pilatesa ali izbranega gibanja je potrebno strokovnjaka, ki gibanje izvaja, obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, kajti za varnost je pomembna individualna prilagoditev vaj. Izbrati je treba vaje, s katerimi si boste omejitve izboljšali in posledično izboljševali svoje počutje. Strukturiran vadbeni program naj vsebuje aerobne vaje (lahko tudi hitro hojo), vaje za izboljšanje moči, ravnotežja in gibljivosti. Uporabljajte merilec korakov (pedometer) in ugotovite, koliko korakov naredite na dan, nato pa njihovo število postopoma povečujte. Danes ima že skoraj vsak pametni mobilni telefon in digitalna zapestna ura vgrajen pedometer ali možnost uporabe aplikacije za štetje korakov.

Telovadite tako zunaj kot znotraj domačega okolja. Predlagamo, da pogosto spreminjate svojo rutino, saj s tem ohranite zanimanje za vadbo in ostanete motivirani. Na tem mestu vas ponovno spodbujamo, da izberete vadbeni program, v katerem uživate.

Pomembno je izpostaviti, da je gibanje v pilatesu nadzorovano in da se včasih izvajajo gibi velikega, včasih pa majhnega obsega gibanja, a ravno raznovrstni gibi lahko naredijo občutno spremembo pri ljudeh s Parkinsovo boleznijo. Pričevanja ljudi, ki poročajo o izboljšanju telesnega počutja po pričetku z vadbo, so čedalje bolj številčna, saj pilates vključuje vaje za mišice, ki pri drugih vrstah vadbe ostanejo nedotaknjene. Eden izmed pričevalcev je npr. 48-letni Slovenec, ki je nedavno postal član skupine, ki se enkrat tedensko druži v prostorih društva Trepetlika v Ljubljani. Društvo že več let organizira raznolike vadbene metode vključno s pilatesom. Po ugotovitvi, da je ta bistveno izboljšal rigidnost in ravnotežje njihovih članov, so pričeli z rednimi vadbami pilatesa enkrat tedensko. Slednje so se izkazale za tako priljubljene, da so bili primorani narediti čakalno listo. Praksa se uspešno širi, saj gre za vaje, ki so posebej ukrojene za posameznike, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo.

Biokemičarka in fizioterapevtka Špela Jakša, lastnica studia Peti element pravi, bi se ljudje lahko posluževali katerihkoli vaj za izboljšanje svojega stanja, a sodobni pilates je tisti, ki ponuja optimalno vstopno točko za nadaljnje izboljšave. Osnovni principi pilatesa, kot so optimalno dihanje, povečanje moči in kontrole v trupu ter izboljšanje fleksibilnosti in ravnotežja, so v izjemno pomoč pri omiljenju učinkov, ki jih ima bolezen na človeško telo. Eden izmed udeležencev vadb je dejal, da se je pred pričetkom rednega izvajanja pilatesa počutil leseno in zaprto. Michael S. Okun, nacionalni medicinski direktor Nacionalnega Parkinsonovega sklada iz Amerike, je dejal, da že lepo število raziskav podpira teoretske predpostavke o blagodejnemu učniku, ki ga ima pilates na obolele. Okun svojim pacientom vadbo vedno primerja z zdravilom – če ga uživajo vestno, potem bo napredek hiter in občuten. Udeleženci skupinskih vadb so dejali, da jim vaje ne predstavljajo hujšega bremena, kar naredi program privlačnejši za ljudi, ki nimajo predhodnih izkušenj z obiskovanjem vadb ali rekreiranja na sploh. Povrh vsega pa ne smemo pozabiti na pozitiven psihološki učinek, ki ga ima vadba na posameznika, saj se izvaja v spodbudnem okolju in v družbi ljudi, ki se soočajo z enako življenjsko situacijo.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

V jedru celice se nahaja skrivnost, ki pogajanja vedno pogostejše sodobne vnetne bolezni. Gre za dedni material, ki se kopira in pomaga procesu samozdravljenja in obnove telesa. Vendar vsakič znova so kopirane celice ponovno bolne, saj prepisujejo že poškodovani dedni zapis in živijo v okolju, ki jo je poškodoval, brez spremembe.
Vnetje je proces, ki predstavlja telesni odgovor na poškodbe in je nujno potreben element celjenja. Telo obvaruje pred okužbami s škodljivimi bakterijami, virusi in drugimi patogeni iz okolja. Dolgotrajno, tiho oziroma prikrito in sistemsko vnetje v telesu pa lahko po drugi strani vodi v razvoj marsikatere kronične nenalezljive bolezni.
Občutki bolečine in krčev na začetku nosečnosti lahko vodijo v zaskrbljenost. Jasno je, da med nosečnostjo menstruacija ni možna. Četudi so krči v maternici lahko posledica nepravilnosti, so občasne bolečine, nelagodje in svetel ali rjav izcedek normalno stanje in ne nakazujejo na spontani splav. Ko ženska zanosi, menstruacija torej ni več mogoča, nežni izcedek pa. Začetne neprijetnosti zato niso nujno razlog za takojšen preplah, ki bi nakazovale na hujše zdravstvene zaplete, sploh če bolečina ni izrazito močna, ni enostranska in je ne spremlja krvavitev (rdeč izcedek, sveža kri).
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.