75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
losos_peti element

Kateri losos je bolj zdrav – divji ali gojen?

Losos je pogosto opevan zaradi svojih koristi za zdravje. Poln je namreč omega-3 maščobnih kislin, ki so se izkazale za koristne pri celičnem delovanju, regulaciji živčnega sistema, vnetnih odgovorih telesa in drugih pomembnih procesih. Vendar pa ne prihaja vsak losos iz istih virov. Dandanes večina lososa, ki ga kupujemo, ni ulovljena v divjini, ampak vzgojena na ribjih farmah. V nadaljevanju so opisane razlike med divjim in gojenim lososom in morebitna prevlada ene vrste nad drugo za naše uživanje.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Hrana
7 decembra, 2021

Vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin

Med pomembnejše polinenasičene maščobe štejemo omega-3 in omega-6 maščobni kislini. Te igrajo pomembno vlogo v našem telesu in se posledično imenujejo esencialne maščobne kisline, saj jih nujno potrebujemo v naši prehrani. Vendar pa je pomembno najti pravo ravnovesje.

Večina ljudi v današnjem času uživa preveliko količino omega-6 maščobne kisline, kar ni v ravnovesju  z drugo omenjeno vrsto esencialne maščobne kisline. Raziskovalci ugotavljajo, da je to lahko povod povečanemu vnetju v telesu in lahko igra vlogo v poslabšanju določenih kroničnih stanj, kot na primer srčnih bolezni.

Kot ugotovljeno, gojeni losos vsebuje več maščob kot divji losos in večji del teh maščob so omega-6 maščobne kisline. Tako je pri gojenem lososu razmerje med omega-3 in omega-6 večje. Kljub tem razlikam vsebujeta obe vrsti lososa razmerje omega-3 in omega-6, ki koristi našemu zdravju in se zato priporoča za uživanje.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Onesnaževalci v gojenem lososu

Gojeni in divji losos med prehranjevanjem iz vode, v kateri plavata, zaužijeta kontaminirane snovi. Pri tem so raziskave pokazale, da gojeni losos vsebuje precej višjo koncentracijo tako imenovanih kontaminantov kot divji.

Kljub dokazom, da nekatere od teh snovi pri človeku delujejo karcinogeno, pa so zdravstvene koristi uživanja lososa veliko višje od tveganja, povezanega z zaužitjem majhnih količin sintetičnih snovi, ki jih lahko vsebujejo. Stroga pravila glede sestavin, s katerimi je dovoljeno hraniti gojeni losos, prav tako zmanjšujejo vsebnost kontaminantov v gojenem lososu v zadnjih letih.

Sledi živega srebra in ostalih kovin

Ribe in ribji izdelki pogosto vsebujejo sledi kovin. Kako zaskrbljeni pa moramo biti o nivojih živega srebra pri uživanju lososa?

Glede na raziskave je losos ena izmed rib z najnižjo vsebnostjo živega srebra – v nasprotju z večjimi ribami, kot so morski psi in mečarice, kjer so bile ugotovljene koncentracije živega srebra veliko višje.

Sledi drugih mineralov, ki jih še najdemo v lososu, so arzenik, kobalt železo in kadmij. Vse od naštetih razen arzenika najdemo v višjih koncentracijah v divjem lososu. V obeh vrstah lososa pa so koncentracije omenjenih kovin tako nizke, da pri človeku za uživanje ne predstavljajo nobenega problema, kadar jih uživamo v zmernih količinah.

V času nosečnosti ali dojenja se je v primeru zaskrbljenosti glede nivojev živega srebra priporočeno posvetovati z osebnim zdravnikom ali dietetikom glede uživanja morske hrane.

Antibiotiki v gojenem lososu

Zaradi visokega števila rib, gojenih v ribjih farmah, so te navadno bolj dovzetne za okužbe in bolezni kot pa ribe v svojem naravnem okolju. Iz tega razloga so ribji krmi pogosto dodani antibiotiki.

Ker raba slednjih ni vedno ustrezno nadzorovana in urejena s pravilniki,  predstavlja težavo v akvakulturni industriji. Ta problem ni povezan le z varstvom okolja, vendar tudi z zdravjem nas potrošnikov – uživanje sledi antibiotikov dolgoročno lahko privede do rezistence na zdravila, prekomerne občutljivosti na antibiotike in celo do neravnovesij v črevesni flori.

V nekaterih državah z največjim deležem proizvedenega lososa, kot sta Norveška in Kanada, so pravilniki učinkovito zasnovani v smeri zmanjševanja uporabe antibiotikov v krmi gojenega lososa. Medtem, ko v državah, kot je Čile, problem z regulacijo rabe antibiotikov v ribji krmi v zadnjih letih še vedno vztraja in so izmerjene vsebnosti antibiotikov v ribah s tega območja neprimerno višje.

Zaradi tega je pomembno predvsem kupovati in uživati losos, gojen na območjih, za katera vemo, da so varna in imajo primeren nadzor nad gojenjem.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Cena gojenega lososa?

Gojeni losos ima veliko koristi za naše zdravje, je navadno večje velikosti kot divji in občasno zagotavlja večjo količino omega-3 maščobnih kislin. Zaradi ekoloških in prehranskih razlik pa vseeno velja, da lahko gojeni losos vsebuje več potencialno škodljivih snovi oz. kontaminantov kot divji.

Kot največja težava pri uživanju divjega lososa se navadno izkaže strošek, ki glede na priporočeno pogostost uživanja lososa pogosto preseže proračun potrošnikov. Možna rešitev leži v kombinaciji nakupa divjega in gojenega lososa, kadar se odločamo glede na koristi za zdravje in hkrati glede na ceno. Karkoli od tega pa bo še vedno bolje, kot pa da se izognemo dodajanju lososa k naši prehrani v celoti.

Kaj je sedaj bolje - divji ali gojeni losos?

Odraslim se priporoča uživanje dveh porcij rib z visoko vsebnostjo maščob, kot je losos, tedensko. Razlog temu sta visoka vsebnost omega-3 maščobnih kislin in zdravstvenih koristi, povezanih z uživanjem le-teh.

Čeprav imata tako gojeni in divji losos podobne koristi za zdravje, lahko gojeni losos vsebuje več dodanih nezaželenih antibiotikov.

Izvor rib je pomemben zaradi regulacij, povezanih z njihovim hranjenjem. Obe vrsti sicer lahko vsebujeta organske kontaminante, kot je živo srebro. Ko potegnemo črto, pa je zaradi visoke vsebnosti omega-3, kvalitetnih proteinov in ostalih koristnih hranil, losos v vsakem primeru hranljiv in priporočen del naše prehrane. Odličitev pa je na koncu vedno vaša.

Ribič drži gojenega lososa

Na sliki v ribarnici, na vrhu članka, držimo gojenega lososa, ki je bolj bled, z bistveno večjo vsebnostjo maščobe. Divji losos na naši fotografiji ima bolj intenzivno barvo, z manj vidne maščobe. V industriji ponavadi gojenega lososa barvajo z barvili, da se približa barvi divjega lososa.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Vaje za spodnji del hrbta lahko bistveno pripomorejo k lajšanju bolečine, hkrati pa nepravilni gibi lahko pustijo hujšo bolečino in večje težave kot sprva. Več kot 2/3 ljudi bo za čas svojega življenja trpelo za takšnimi ali drugačnimi bolečinami v spodnjem delu hrbtenice. Večina bolečine je mehanska, kar pomeni, da vsakodnevni stres, slaba drža in navade, vodijo do prekomernih obremenitev. Samo majhen del primerov (manj kot 1%) obolelosti povzročajo resnejša zdravstvena stanja, kot npr. zlom, zasevki v hrbtenici ali sistematična bolezen.
Limfni sistem je izjemno pomemben del telesa, saj namreč prepreda celotno telo. Limfni sistem odstranjuje odvečno tekočino in odpadne produkte, čisti telo, sodeluje pri absorpciji hranil in nastopa kot del imunskega sistema, zato je zdrav limfni sistem predpogoj za dobro počutje in zdravje. Gibanje limfe je veliko počasnejše kot gibanje krvi in je v največji meri posledica krčenja skeletnih mišic, arterijskega pulza, sprememb telesnega položaja, masaže mehkega tkiva in kar je najpomembneje dihanja. Za zdrav limfni sistem je potreben zdrav življenjski slog, ki seveda vključuje udi gibanje.
Košarica
There are no products in the cart!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.