Kako nositi obrazno masko na varen način

Kako nositi obrazno masko na varen način

Svetovni izbruh virusa COVID-19 je spremenil utečeni način življenja. Skrb zase, za bližnje in za skupno dobro narekuje obvezno nošnjo zaščitnih mask.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Splošno
1 marca, 2021

Večurna nošnja obrazne maske terja utrujenost, omotico ali tesnobo?

Če vaše delovno okolje ali življenjski slog zahteva večurno nošnjo maske, boste morda ugotovili, da se stopnja tesnobe čez dan povečuje, prav tako pa tudi omotičnost, utrujenost, slabost ali glavobol. Po nekaterih raziskavah sodeč je to posledica rahlo zmanjšane količine kisika v celicah in tkivu, ki se lahko pojavi pri večurni, neprekinjeni nošnji maske. Morda vas bo razveselila novica, da si lahko v primeru zgoraj naštetih simptomov po daljši nošnji maske pomagate s preprostimi dihalnimi vajami. Kakovostno preponsko dihanje je učinkovita klasična in praktična metoda za zmanjševanje stresa. Redni, kratki dihalni odmori lahko zmanjšajo nivo stresa in nervoze ter omilijo blažje simptome hipoksije, ki jih lahko povzroča dolgotrajno nošenje maske.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Nadzirajte dihanje in izboljšajte počutje!

Sproščeno preponsko dihanje krepi delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, zaradi česar se bo telo sprostilo, neprijetni simptomi pa zmanjšali. Vdihujte 3 sekunde, naredite premor za 1 sekundo, izdihujte 4 sekunde in se za 1 sekundo ustavite. Nekajkrat ponovite. Naj sproščeno, ritmično dihanje traja vsaj 3 do 5 minut. Kratko dihalno vajo si privoščite čim večkrat dnevno, najbolje vsako uro. Če je mogoče, kratek dihalni odmor izvajajte brez maske, v primeru, da bi to ogrožalo vaše ali tuje zdravje, pa lahko vajo izvajate tudi z zaščitno masko. Pomembno je, da je dihanje preponsko, sproščeno in zavestno.

Kisik je zdravilo, zato poskrbite za zdravje telesa z dobrim dihalnim vzorcem in rednimi dihalnimi odmori.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in predlagamo prebiranje preostalih člankov <tukaj>. Največja naložba je namreč investicija vase. Stopite v stik z nami sedem dni v tednu preko naših kontaktov <tukaj> in z veseljem vam bomo pomagali.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Zdravniki in zdravstveni delavci pri svojem delu pogosto naletijo na sindrom miofascialne bolečine. Prizadene lahko do 10% odrasle populacije, odgovoren pa je za izrazite in kronične bolečine. V tem članku bomo javnosti predstavili suho iglanje, razmeroma novo metodo za upravljanje oz. premagovanje mišičnoskeletne bolečine, ki se sicer izvaja z ishemični pritiski. Razpravljali bomo o različnih metodah suhega iglanja, njegovi učinkovitosti in fizioloških ter morebitnih stranskih učinkih. Poznamo globoko in površinsko metodo suhega iglanja.
Vadba v času nosečnosti je veliko več kot le priprava na porod in tisto, kar porod pomeni – prihod novega družinskega člana. Mnogokatera nosečnica se zaveda koristnosti vadbe v obdobju nosečnosti in tudi po porodu, vendar se pred gibanjem pojavljajo številni zadržki in skrb, da bo nepravilna vadba nosečnici ter otroku škodovala. Vzroki za to vključujejo nezadostno znanje oz. edukacijo o tem, kakšna je varna vadba med nosečnostjo, iskanje informacij, vadbenih skupin in morebitnih vadbenih programov pa zahteva dodaten čas, energijo in denar. Poleg tega je v poplavi različnih informacij, strokovnih mnenj in osebnih izkušenj težko izluščiti preverjene in legitimne usmeritve.
Živec vagus ali klatež je najbolj pomemben živec za katerega najverjetneje sploh niste vedeli, da ga imate. Je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki povezujejo možgansko deblo s srcem, pljuči in črevom. Razveja se tudi do te stopnje, da se dotika in vzajemno deluje z jetri, vranico, žolčnikom, uretrom, ženskimi razmnoževalnimi organi, vratom, ušesi, jezikom in ledvicami. Brez živca klatež ne bi bilo mogoče ohraniti ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa.
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
This field is for validation purposes and should be left unchanged.