75min brezplačnega parkiranja za stranke Peti element! Preberi več

9C291FC7-574F-4D27-9EFA-18B7D835EBAC
932DD678-CFC8-47D8-A7BC-2E6A78DAFA4E
Bolečine v kolku

Bolečine v kolku

Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Anatomija, Bolečine, Rehabilitacija
2 junija, 2022

Zakaj toliko bolečine v kolku

Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (takoj za kolenskim sklepom) in hkrati drugi najbolj gibljiv (takoj za ramenskim sklepom).

V kolčnem sklepu se izvajajo gibanja v vse smeri. Ločimo upogib, izteg, odmik, primik, notranjo ter zunanjo rotacijo in pa kroženje kolka, ki je kombinatorni gib upogiba, iztega, odmika in primika. Kolk človeku omogoča pokončno stojo in hojo, mišice, ki ga obdajajo, pa skrbijo tudi za stabilizacijo medenice in ledvene hrbtenice.

Tako med gibanjem kot med vzdrževanjem ravnotežja v pokončnem položaju je kolk zadolžen za prenašanje sil med spodnjimi udi in hrbtenico. Izmenjava informacij preko živčno-mišičnih povezav poteka vse od stopal navzgor preko kolena do kolčnega sklepa, v obratni smeri pa se dajejo povelja za vzpostavljanje ravnotežnih reakcij.

Kolčnemu sklepu smo namenili kar 180-minutni seminar s praktičnimi prispevki in izročkom. Vse, ki bi radi razširjen pogled na vpliv kolčnega sklepa na celotno telo, vabimo, da se prijavite in si ga ogledate <tukaj>.

Vzroki za bolečine v kolku

Bolečine v kolčnem sklepu so lahko posledica starostnih oz. degenerativnih sprememb, poškodb, kot sta izpah in zlom ali težav v obsklepnih vezivnih strukturah in mišicah. Od njihovega vzroka je odvisno mesto pojava in tip bolečin. Vzrok bolečin ni vedno patologija v kolku, ampak se pogosto skriva v njegovi okolici, npr. v ledvenem delu hrbtenice ali pa v notranjih organih trebušne votline in medenice.

Artroza in artritis kolka

Starostne in degenerativne spremembe pogosto vodijo v artrozo kolčnega sklepa. Raziskave so pokazale, da kar 1 izmed 4 ljudi, ki doživijo starost 85 let, prizadene simptomatski osteoartritis kolka¹.

Artroza pomeni obrabo oz. stanjšanje sklepnega hrustanca in prostora s tekočino, ki skrbi za blaženje sklepa med gibanjem. Sicer glede na nastanek ločimo več vrst obrab, med dejavniki tveganja pa so poleg starosti povišana telesna teža, nepravilno oz. prekomerno obremenjevanje kolčnega sklepa, dedna zasnova in predhodna poškodba sklepa. Iz slednje se lahko razvije ti. sekundarna artroza, ki je tudi najpogostejši vzrok za obrabo kolčnega sklepa pri mlajši populaciji.

Zdravnik diagnozo ugotovi večinoma glede na klinično sliko, ki jo potrdi z rentgensko sliko.

Za obrabo je značilen občutek jutranje okorelosti sklepa, pojav bolečin v sprednjem delu kolka ali stegna, ki se poslabšajo med gibanjem in umirijo s počitkom. Z napredovanjem obrabe pride do pojava kalcinacij, kostnih zgostitev in izrastkov na robu sklepa, poleg tega pa pomanjkanje gibanja vodi v mišično šibkost in skrajšave. Sklepni prostor se lahko zmanjša do te mere, da pride do stika in trenja med kostmi, ki tvorijo sklep. To draži sklepno ovojnico in povzroči močne bolečine.

S poslabševanjem obrabe s slabša tudi klinična slika. Bolečina v kolku je prisotna vedno pogosteje in v intenzivnejši obliki, s tem pa je oteženo tudi gibanje in vsakodnevne aktivnosti, kot so obuja čevljev, hoja, usedanje, vstajanje s stola ipd. Pri gibanju ima lahko posameznik občutek »škrtanja« v sklepu.

Nedrseče nogavičke na prste (odprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Kadar je sklep topel s prisotno oteklino in je vrednost vnetnih faktorjev povišana, gre za vnetje oz. artritis kolčnega sklepa. Artritis je lahko posledica obrabe, revmatoidnega obolenja, poškodbe, borelioze ali katerega drugega sistemskega vnetja. Pogosto sta prizadeta sklepa obeh spodnjih okončin.

Čeprav sta artroza in artritis kronični neozdravljivi obolenji, se da njun potek omiliti in v veliki meri zmanjšati bolečino. Pri tem je predvsem pomembno okrepiti mišice kolka, prilagoditi obremenitve na sklep in ohranjati gibljivost. Kadar gre za zelo napredovano obliko artroze, ki povzročajo pacientu neprestane in nevzdržne bolečine v kolku, zdravnik ortoped predlaga operativno zdravljenje z vstavitvijo delne ali popolne endoproteze.

Zlom kolka

Zlom kolka velja za najpogostejšo poškodbo starostnika. Povprečna starost ljudi, ki utrpijo zlom kolka, je namreč več kot 80 let, kar 80% poškodovancev pa je ženskega spola². V večini primerov je zlom kolka posledica padca. Poškodovanci imajo navadno že predhodno povišano tveganje za padce, slabše vzpostavljene ravnotežne reakcije, temu pa je pridružena tudi zmanjšana kostna gostota oz. osteoporoza.

Značilni znaki in simptomi zloma so bolečina v kolku s pridruženo oteklino, negibljivost sklepa, skrajšana dolžina poškodovanega uda proti zdravemu in zvrnjenje noge navzven. Zdravljenje je pogosto operativno s sledečo obsežno rehabilitacijo.

Poškodba hrustančnega labruma v kolku

Hrustančni labrum je mehko-tkivni obroč, ki obdaja kolčni sklep z namenom povečati stabilizacijo v sklepu in ga obvarovati pred obremenitvami, ki nanj delujejo. Učinkuje kot nekakšen vakuum in ohranja položaj glave stegnenice v ponvici medenice. Poškoduje se lahko pri poškodbi ali izpahu kolčnega sklepa, največkrat pa se to zgodi kot posledica prometne nesreče ali nesreče v okviru kontaktnega športa.

Tveganje za poškodbo je višje tudi pri ponavljajočih se gibanjih, ki zahtevajo nenadne rotacije ali zaustavitve. Nezaželena posledica poškodbe hrustančnega labruma je prej omenjena sekundarna osteoartroza oz. obraba kolčnega sklepa.

Bolečinski sindrom velikega trohantra

Bolečine na zunanji strani kolka so najpogosteje posledica bolečinskega sindroma velikega trohantra. Veliki trohanter je kostno-anatomska točka na glavi stegnenice in ga lahko začutimo, kadar tipamo bok s strani. Mogoče težave na tem področju vključujejo trohanterni burzitis, poškodbe kite m. gluteus medius ali prekomerno trenje iliotibialnega trakta.

Bolečine se lahko pojavljajo pri hoji, aktivnem gibanju kolka navzven z aktivacijo mišic, primikom ali zasukom noge navznoter ali ob pritisku na občutljivo področje.

Trohanterni burzitis pomeni vnetje burze, ki se nahaja ob velikem trohantru. Burze so sluzne vrečke, katerih namen je blaženje oz. preprečevanje trenja pri drsenju kit čez kost. Do vnetja pride ob prekomernem pritisku, obremenitvi ali trenju, ki se dogaja dalj časa.

Med dejavniki tveganja za razvoj burzitisa spadajo predhodne poškodbe v predelu kolka, operacije, kot je menjava kolčnega sklepa, prekomerna telesna teža, neprimerna obuvala, bakterijske infekcije ali druge sistemske bolezni.

Izoliran burzitis je redek, saj se v večini primerov pojavlja skupaj z ali kot posledica vnetja kit ob kolčnem sklepu. Zato je tudi pogosteje v rabi skupni izraz bolečinski sindrom velikega trohantra.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Mišične poškodbe v okolici kolka

Mišice, ki obdajajo in gibajo kolk, so lahko krajše in zajemajo večji premer ali pa so daljše in potekajo preko kolenskega sklepa, kjer se priraščajo na golen. Velja, da so mišice najmočnejše, kjer so obsklepne vezi šibkejše in obratno ³.

Mišica oz. kita, ki jo prirašča na kost, lahko povzroči bolečino, kadar je nategnjena ali poškodovana. Do tega lahko pride zaradi njene preobremenitve ali šibkosti. Slednje je v sodobnem svetu, kjer prevladuje sedeči način življenja, vedno bolj pogost pojav.

Dolgotrajno sedenje, poleg težav v spodnjem delu križa, lahko povzroča bolečine v kolku. Mišice upogibalke kolka so med sedenjem namreč neprestano v pokrčenem položaju, kar lahko na dolgi rok vodi v njihovo napetost in zakrčenost. Zadnjična mišica, m. gluteus maximus, ima vodilno vlogo predvsem pri iztegu kolka, med sedenjem pa je izpostavljena neprestanemu raztegu. Aktivacija mišic kolka je pogosto nezadostna, kar pa vodi v njihovo šibkost, negibljivost in bolečine.

Kot omenjeno poškodbe mišic kolka povzroči tudi njihova preobremenitev. To se najpogosteje zgodi pri  posameznikih, ki se ukvarjajo s športi, kateri vključujejo veliko teka oz. visoko število ponavljajočih se gibov. Med te spadajo tek, nogomet, hokej in podobni. Tveganje za poškodbo mišic ali kit povečujejo nenadni gibi, kot so ustavljanje, spremembe smeri, obrati in zasuki. Sile na kolk so izdatno povečane tudi pri dvigovanju uteži, zato lahko neustrezna vadba nemalokrat vodi v poškodbe in bolečine v kolku.

Mišične strukture se lahko ob poškodbi nategnejo ali natrgajo, bolečini pa sta lahko pridruženi oteklina in podplutba. V tem primeru je priporočen obisk zdravnika, ki z slikovno diagnostiko natančneje ugotovi vzrok bolečin in postavi usmeritve za nadaljnje zdravljenje.

V iskanju rešitev ne smemo pozabiti na hrbtenico

Bolečine v kolčnem sklepu lahko povzročajo tudi težave v predelu ledvene in križnične hrbtenice. Draženje živcev in njihovih korenin povzroči bolečine, ki se pojavljajo po dermatomu oz. po poteku živca navzdol, preko kolkov po spodnjih okončinah. Vzroki za tovrstno bolečino v kolku so podrobneje opisani v nadaljevanju.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Hernija diska

Hernija diska ali zdrs medvretenčne ploščice hrbtenice je lahko posledica preobremenitve, nepravilnih vzorcev gibanja ali degenerativnih sprememb. S pritiskom na korenino živca, ki izhaja iz hrbtenjače, lahko povzroči bolečino in druge motorično-senzorične motnje. Simptomi se lahko pojavljajo v predelu križa in se širijo eno- ali obojestransko proti zadnjici oz. kolkom.

Spinalna stenoza

Pri pojavu spinalne stenoze se zoži spinalni kanal oz. prostor, po katerem poteka hrbtenjača. To lahko vodi v pritisk na korenino živca in vodi v težave v predelu križa in kolkov ter nižje.

Ukleščen živec

Ukleščenje živca lahko vodi v pojav ti. nevralgične bolečine. Našteti so nekateri živci, ki se nahajajo v okolici kolčnega sklepa:

  • Ilioingvinalni živec: Kadar je utesnjen iliongvinalni živec, se lahko pojavi bolečina na sprednji strani kolka, natančneje v predelu ingvinalnega kanala. Bolečina je pekoča in jo lahko spremlja povečana občutljivost predela na dotik. Gib iztega kolka lahko bolečino poveča.
  • Obturatorni živec: Obturatorni živec oživčuje stegno s pripadajočo površino na koži in mišicami po notranji strani. Ob njegovi utesnitvi lahko pride do bolečin, ki vplivajo tudi na hojo.
  • Ishiadični živec: Izraz išias je večini dobro poznan. Gre za bolečino, ki se iz ledvenega predela hrbtenice eno- ali obojestransko lahko širi preko zadnjice po zadnji strani stegna vse do stopal. Bolečini so včasih pridruženi mravljinci in spremenjen občutek. Vzrok težav se pa se lahko nahaja tudi nekoliko nižje – takrat govorimo o sindromu mišice piriformis. Piriformis ali hruškasta mišica je kratka in poteka od križnice do stegnenice, njena glavna naloga pa je obračanje kolka navzven. V njeni bližini poteka ishiadični živec, zato se lahko v primeru zakrčene oz. prenapete mišice lahko pojavijo bolečine v zadnjici in simptomi, podobni išiasu.

Zdravljenje bolečin v kolku

Zdravljenje in rehabilitacija bolečin v kolku se razlikujeta glede na vrsto obolenja in klinično sliko pacienta. Nekatera stanja zahtevajo operativno zdravljenje, brez ali z vstavitvijo kolčne endoproteze. Med temi so predvsem nekatere vrste zlomov in artroza.

 

Nekoliko manj invazivna oblika zdravljenja so lokalne injekcije anestetikov, ki jih zdravniki aplicirajo na boleče mesto in so namenjene predvsem zmanjševanju bolečine.

Največkrat zdravljenje bolečin v kolku poteka konzervativno s protibolečinskimi zdravili in s fizioterapijo. Pri slednji je poleg uporabe podpornih agensov temeljno gibanje z vajami za krepitev in raztezanje šibkih ali preobremenjenih mišic. V primeru debelosti uspešna rehabilitacija zajema tudi zmanjšanje telesne teže. Poleg kakovostnih vadb v studiu nudimo širok nabor storitev, ki zagotavljajo regeneracijo tkiv in zmanjšanje bolečin. Te vključujejo manualno obravnavo, Tecar terapijo, obravnavo prožilnih točk, ter sproščanje in obravnavo fascij. Več o tem na povezavi <tukaj>.

Vaje proti bolečinam v kolku

Pri izvajanju vaj je predvsem pomembno, da jih izvajamo pravilno, saj bi lahko v nasprotnem primeru povzročili poslabšanje oz. povečanje bolečin. Na priloženi povezavi je predstavljen primer pravilno izvedene vaje proti bolečinam v kolkih:

Play Video

Vse, ki želite bodisi okrepiti ali sprostiti vezivno-mišične strukture okoli kolka, vabimo, da se preizkusite v različnih tehnikah vadbe v našem studiu, ki pod nadzorom strokovne ekipe predstavljajo podporo vašim sklepom na najvišji ravni <tukaj>.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Literatura

¹ Murphy LB, Helmick CG, Schwartz TA, et al (2010). One in four people may develop symptomatic hip osteoarthritis in his or her lifetime. Osteoarthr Cartil. 18(11):1372–9.

² Keene GS, Parker MJ, Pryor GA (1993). Mortality and morbidity after hip fracture. BMJ 307:1248-50.

³ Jakovljević M, Hlebš S (2011). Manualno testiranje mišic. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, tretji ponatis.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

Telo uporablja bolečino kot opozorilni signal, s katerim nam sporoča, da je v telesu nekaj narobe. Pojavlja se v različnih časovnih intervalih in variira od blage do zelo močne bolečine, ki se lahko med drugim čuti kot zbadanje, ščipanje, okorelost, špikanje ali pekočina. Najlažji način, da omogočimo telesnim sistemom pravilno funkcioniranje in s tem zmanjšamo bolečino je zagotovo dihanje.
Statistika kaže, da gre za najpogostejšo obliko poškodbe in to ne preseneča, saj se prek skočnega sklepa absorbirajo največje sile pri stiku s tlemi. Okoli 85% odstotkov vse z gležnjem povezane poškodbe so zvini, od tega jih enak odstotek predstavljajo lateralni zvini, ko se zgodi inverzija ali obrat in se gleženj obrne lateralno (navzven), s čimer se nategnejo ali deloma oziroma v celoti strgajo vezi na zunanjem delu gležnja. Sami zvini gležnja imajo različne stopnje intenzitete oz. resnosti. Prilagojena oblika pilatesa lahko bistveno pripomore pri odpravi resnih in kroničnih zvinih gležnja.
V procesu dihanja v naše telo preko dihalnih poti vstopa zrak in z njim kisik, kjer v pljučih, natančneje v pljučnih mešičkih (alveolah), prehaja v krvni obtok. Ločimo preponsko (diafragmalno) dihanje, ki je anatomsko optimalno, saj telo porabi najmanj energije in prsno (rebrno) dihanje, kjer gre za površinsko dihanje s pomočjo pomožnih dihalnih struktur. Najpomembnejša funkcija življenja je torej optimalno delo dihalnih mišic in vzdrževanje ustreznega znotraj trebušnega pritiska, medtem ko se dogaja normalni dihalni cikel.
Košarica
There are no products in the cart!
Nadaljujte na plačilo

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.