Bolečine v kolku

Bolečine v kolku

Bolečine v predelu kolka so pri odraslih pogosta in pereča težava. Vplivajo lahko namreč na hojo in premikanje, otežujejo sedenje, ležanje ter posledično nemalokrat kratijo spanec. Kadar se zaradi bolečine spremeni vzorec hoje in se pojavi šepanje, se lahko težave in bolečine razširijo tudi na sosednje predele telesa in sklepe, kot sta koleno in križ.
Spela_Jaksa_PetiElement-krog
Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Anatomija, Bolečine, Rehabilitacija
2 junija, 2022

Zakaj toliko bolečine v kolku

Kolčni sklep je drugi največji sklep v telesu (takoj za kolenskim sklepom) in hkrati drugi najbolj gibljiv (takoj za ramenskim sklepom).

V kolčnem sklepu se izvajajo gibanja v vse smeri. Ločimo upogib, izteg, odmik, primik, notranjo ter zunanjo rotacijo in pa kroženje kolka, ki je kombinatorni gib upogiba, iztega, odmika in primika. Kolk človeku omogoča pokončno stojo in hojo, mišice, ki ga obdajajo, pa skrbijo tudi za stabilizacijo medenice in ledvene hrbtenice.

Tako med gibanjem kot med vzdrževanjem ravnotežja v pokončnem položaju je kolk zadolžen za prenašanje sil med spodnjimi udi in hrbtenico. Izmenjava informacij preko živčno-mišičnih povezav poteka vse od stopal navzgor preko kolena do kolčnega sklepa, v obratni smeri pa se dajejo povelja za vzpostavljanje ravnotežnih reakcij.

Kolčnemu sklepu smo namenili kar 180-minutni seminar s praktičnimi prispevki in izročkom. Vse, ki bi radi razširjen pogled na vpliv kolčnega sklepa na celotno telo, vabimo, da se prijavite in si ga ogledate <tukaj>.

Vzroki za bolečine v kolku

Bolečine v kolčnem sklepu so lahko posledica starostnih oz. degenerativnih sprememb, poškodb, kot sta izpah in zlom ali težav v obsklepnih vezivnih strukturah in mišicah. Od njihovega vzroka je odvisno mesto pojava in tip bolečin. Vzrok bolečin ni vedno patologija v kolku, ampak se pogosto skriva v njegovi okolici, npr. v ledvenem delu hrbtenice ali pa v notranjih organih trebušne votline in medenice.

Artroza in artritis kolka

Starostne in degenerativne spremembe pogosto vodijo v artrozo kolčnega sklepa. Raziskave so pokazale, da kar 1 izmed 4 ljudi, ki doživijo starost 85 let, prizadene simptomatski osteoartritis kolka¹.

Artroza pomeni obrabo oz. stanjšanje sklepnega hrustanca in prostora s tekočino, ki skrbi za blaženje sklepa med gibanjem. Sicer glede na nastanek ločimo več vrst obrab, med dejavniki tveganja pa so poleg starosti povišana telesna teža, nepravilno oz. prekomerno obremenjevanje kolčnega sklepa, dedna zasnova in predhodna poškodba sklepa. Iz slednje se lahko razvije ti. sekundarna artroza, ki je tudi najpogostejši vzrok za obrabo kolčnega sklepa pri mlajši populaciji.

Zdravnik diagnozo ugotovi večinoma glede na klinično sliko, ki jo potrdi z rentgensko sliko.

Za obrabo je značilen občutek jutranje okorelosti sklepa, pojav bolečin v sprednjem delu kolka ali stegna, ki se poslabšajo med gibanjem in umirijo s počitkom. Z napredovanjem obrabe pride do pojava kalcinacij, kostnih zgostitev in izrastkov na robu sklepa, poleg tega pa pomanjkanje gibanja vodi v mišično šibkost in skrajšave. Sklepni prostor se lahko zmanjša do te mere, da pride do stika in trenja med kostmi, ki tvorijo sklep. To draži sklepno ovojnico in povzroči močne bolečine.

S poslabševanjem obrabe s slabša tudi klinična slika. Bolečina v kolku je prisotna vedno pogosteje in v intenzivnejši obliki, s tem pa je oteženo tudi gibanje in vsakodnevne aktivnosti, kot so obuja čevljev, hoja, usedanje, vstajanje s stola ipd. Pri gibanju ima lahko posameznik občutek »škrtanja« v sklepu.

Nedrseče nogavičke na prste (odprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Več o izdelku

Kadar je sklep topel s prisotno oteklino in je vrednost vnetnih faktorjev povišana, gre za vnetje oz. artritis kolčnega sklepa. Artritis je lahko posledica obrabe, revmatoidnega obolenja, poškodbe, borelioze ali katerega drugega sistemskega vnetja. Pogosto sta prizadeta sklepa obeh spodnjih okončin.

Čeprav sta artroza in artritis kronični neozdravljivi obolenji, se da njun potek omiliti in v veliki meri zmanjšati bolečino. Pri tem je predvsem pomembno okrepiti mišice kolka, prilagoditi obremenitve na sklep in ohranjati gibljivost. Kadar gre za zelo napredovano obliko artroze, ki povzročajo pacientu neprestane in nevzdržne bolečine v kolku, zdravnik ortoped predlaga operativno zdravljenje z vstavitvijo delne ali popolne endoproteze.

Zlom kolka

Zlom kolka velja za najpogostejšo poškodbo starostnika. Povprečna starost ljudi, ki utrpijo zlom kolka, je namreč več kot 80 let, kar 80% poškodovancev pa je ženskega spola². V večini primerov je zlom kolka posledica padca. Poškodovanci imajo navadno že predhodno povišano tveganje za padce, slabše vzpostavljene ravnotežne reakcije, temu pa je pridružena tudi zmanjšana kostna gostota oz. osteoporoza.

Značilni znaki in simptomi zloma so bolečina v kolku s pridruženo oteklino, negibljivost sklepa, skrajšana dolžina poškodovanega uda proti zdravemu in zvrnjenje noge navzven. Zdravljenje je pogosto operativno s sledečo obsežno rehabilitacijo.

Poškodba hrustančnega labruma v kolku

Hrustančni labrum je mehko-tkivni obroč, ki obdaja kolčni sklep z namenom povečati stabilizacijo v sklepu in ga obvarovati pred obremenitvami, ki nanj delujejo. Učinkuje kot nekakšen vakuum in ohranja položaj glave stegnenice v ponvici medenice. Poškoduje se lahko pri poškodbi ali izpahu kolčnega sklepa, največkrat pa se to zgodi kot posledica prometne nesreče ali nesreče v okviru kontaktnega športa.

Tveganje za poškodbo je višje tudi pri ponavljajočih se gibanjih, ki zahtevajo nenadne rotacije ali zaustavitve. Nezaželena posledica poškodbe hrustančnega labruma je prej omenjena sekundarna osteoartroza oz. obraba kolčnega sklepa.

Bolečinski sindrom velikega trohantra

Bolečine na zunanji strani kolka so najpogosteje posledica bolečinskega sindroma velikega trohantra. Veliki trohanter je kostno-anatomska točka na glavi stegnenice in ga lahko začutimo, kadar tipamo bok s strani. Mogoče težave na tem področju vključujejo trohanterni burzitis, poškodbe kite m. gluteus medius ali prekomerno trenje iliotibialnega trakta.

Bolečine se lahko pojavljajo pri hoji, aktivnem gibanju kolka navzven z aktivacijo mišic, primikom ali zasukom noge navznoter ali ob pritisku na občutljivo področje.

Trohanterni burzitis pomeni vnetje burze, ki se nahaja ob velikem trohantru. Burze so sluzne vrečke, katerih namen je blaženje oz. preprečevanje trenja pri drsenju kit čez kost. Do vnetja pride ob prekomernem pritisku, obremenitvi ali trenju, ki se dogaja dalj časa.

Med dejavniki tveganja za razvoj burzitisa spadajo predhodne poškodbe v predelu kolka, operacije, kot je menjava kolčnega sklepa, prekomerna telesna teža, neprimerna obuvala, bakterijske infekcije ali druge sistemske bolezni.

Izoliran burzitis je redek, saj se v večini primerov pojavlja skupaj z ali kot posledica vnetja kit ob kolčnem sklepu. Zato je tudi pogosteje v rabi skupni izraz bolečinski sindrom velikega trohantra.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Mišične poškodbe v okolici kolka

Mišice, ki obdajajo in gibajo kolk, so lahko krajše in zajemajo večji premer ali pa so daljše in potekajo preko kolenskega sklepa, kjer se priraščajo na golen. Velja, da so mišice najmočnejše, kjer so obsklepne vezi šibkejše in obratno ³.

Mišica oz. kita, ki jo prirašča na kost, lahko povzroči bolečino, kadar je nategnjena ali poškodovana. Do tega lahko pride zaradi njene preobremenitve ali šibkosti. Slednje je v sodobnem svetu, kjer prevladuje sedeči način življenja, vedno bolj pogost pojav.

Dolgotrajno sedenje, poleg težav v spodnjem delu križa, lahko povzroča bolečine v kolku. Mišice upogibalke kolka so med sedenjem namreč neprestano v pokrčenem položaju, kar lahko na dolgi rok vodi v njihovo napetost in zakrčenost. Zadnjična mišica, m. gluteus maximus, ima vodilno vlogo predvsem pri iztegu kolka, med sedenjem pa je izpostavljena neprestanemu raztegu. Aktivacija mišic kolka je pogosto nezadostna, kar pa vodi v njihovo šibkost, negibljivost in bolečine.

Kot omenjeno poškodbe mišic kolka povzroči tudi njihova preobremenitev. To se najpogosteje zgodi pri  posameznikih, ki se ukvarjajo s športi, kateri vključujejo veliko teka oz. visoko število ponavljajočih se gibov. Med te spadajo tek, nogomet, hokej in podobni. Tveganje za poškodbo mišic ali kit povečujejo nenadni gibi, kot so ustavljanje, spremembe smeri, obrati in zasuki. Sile na kolk so izdatno povečane tudi pri dvigovanju uteži, zato lahko neustrezna vadba nemalokrat vodi v poškodbe in bolečine v kolku.

Mišične strukture se lahko ob poškodbi nategnejo ali natrgajo, bolečini pa sta lahko pridruženi oteklina in podplutba. V tem primeru je priporočen obisk zdravnika, ki z slikovno diagnostiko natančneje ugotovi vzrok bolečin in postavi usmeritve za nadaljnje zdravljenje.

V iskanju rešitev ne smemo pozabiti na hrbtenico

Bolečine v kolčnem sklepu lahko povzročajo tudi težave v predelu ledvene in križnične hrbtenice. Draženje živcev in njihovih korenin povzroči bolečine, ki se pojavljajo po dermatomu oz. po poteku živca navzdol, preko kolkov po spodnjih okončinah. Vzroki za tovrstno bolečino v kolku so podrobneje opisani v nadaljevanju.

Nedrseče nogavičke na prste (zaprti model)

Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.

Več o izdelku

Hernija diska

Hernija diska ali zdrs medvretenčne ploščice hrbtenice je lahko posledica preobremenitve, nepravilnih vzorcev gibanja ali degenerativnih sprememb. S pritiskom na korenino živca, ki izhaja iz hrbtenjače, lahko povzroči bolečino in druge motorično-senzorične motnje. Simptomi se lahko pojavljajo v predelu križa in se širijo eno- ali obojestransko proti zadnjici oz. kolkom.

Spinalna stenoza

Pri pojavu spinalne stenoze se zoži spinalni kanal oz. prostor, po katerem poteka hrbtenjača. To lahko vodi v pritisk na korenino živca in vodi v težave v predelu križa in kolkov ter nižje.

Ukleščen živec

Ukleščenje živca lahko vodi v pojav ti. nevralgične bolečine. Našteti so nekateri živci, ki se nahajajo v okolici kolčnega sklepa:

  • Ilioingvinalni živec: Kadar je utesnjen iliongvinalni živec, se lahko pojavi bolečina na sprednji strani kolka, natančneje v predelu ingvinalnega kanala. Bolečina je pekoča in jo lahko spremlja povečana občutljivost predela na dotik. Gib iztega kolka lahko bolečino poveča.
  • Obturatorni živec: Obturatorni živec oživčuje stegno s pripadajočo površino na koži in mišicami po notranji strani. Ob njegovi utesnitvi lahko pride do bolečin, ki vplivajo tudi na hojo.
  • Ishiadični živec: Izraz išias je večini dobro poznan. Gre za bolečino, ki se iz ledvenega predela hrbtenice eno- ali obojestransko lahko širi preko zadnjice po zadnji strani stegna vse do stopal. Bolečini so včasih pridruženi mravljinci in spremenjen občutek. Vzrok težav se pa se lahko nahaja tudi nekoliko nižje – takrat govorimo o sindromu mišice piriformis. Piriformis ali hruškasta mišica je kratka in poteka od križnice do stegnenice, njena glavna naloga pa je obračanje kolka navzven. V njeni bližini poteka ishiadični živec, zato se lahko v primeru zakrčene oz. prenapete mišice lahko pojavijo bolečine v zadnjici in simptomi, podobni išiasu.

Zdravljenje bolečin v kolku

Zdravljenje in rehabilitacija bolečin v kolku se razlikujeta glede na vrsto obolenja in klinično sliko pacienta. Nekatera stanja zahtevajo operativno zdravljenje, brez ali z vstavitvijo kolčne endoproteze. Med temi so predvsem nekatere vrste zlomov in artroza.

 

Nekoliko manj invazivna oblika zdravljenja so lokalne injekcije anestetikov, ki jih zdravniki aplicirajo na boleče mesto in so namenjene predvsem zmanjševanju bolečine.

Največkrat zdravljenje bolečin v kolku poteka konzervativno s protibolečinskimi zdravili in s fizioterapijo. Pri slednji je poleg uporabe podpornih agensov temeljno gibanje z vajami za krepitev in raztezanje šibkih ali preobremenjenih mišic. V primeru debelosti uspešna rehabilitacija zajema tudi zmanjšanje telesne teže. Poleg kakovostnih vadb v studiu nudimo širok nabor storitev, ki zagotavljajo regeneracijo tkiv in zmanjšanje bolečin. Te vključujejo manualno obravnavo, Tecar terapijo, obravnavo prožilnih točk, ter sproščanje in obravnavo fascij. Več o tem na povezavi <tukaj>.

Predavanje o kolčnem sklepu

Degeneracijske spremembe kolka so normalni proces staranja, ki pa lahko zaradi neustreznega življenjskega sloga, skrajšav, prevelikih obremenitev, zaradi premalo gibanja in utesnitev končajo z različnimi bolečinskimi stanji in težavami. Oglejte si predavanje v katerem se dotaknnemo celostne obravnave, saj lahko zvin gležnja in bruksizem igrata pomembno vlogo pri spremenjeni biomehaniki in pripomoreta k težavam v kolčnem sklepu.

Pripravite se na zamolčana dejstva o kolku, pridobite znanje in preprečite zaplete, ki se lahko kažejo v obrabi, bolečini, težavam z labrumom, ledveno regijo, medeničnim dnom, kolenom in ostalimi simptomi. Analizirali bomo fascijo, razložili vpliv stopala in drže ter se pri reševanju težav navezali na bogate izkušnje iz lastne prakse.

Play Video

Vse, ki želite bodisi okrepiti ali sprostiti vezivno-mišične strukture okoli kolka, vabimo, da se preizkusite v različnih tehnikah vadbe v našem studiu, ki pod nadzorom strokovne ekipe predstavljajo podporo vašim sklepom na najvišji ravni <tukaj>.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Literatura

¹ Murphy LB, Helmick CG, Schwartz TA, et al (2010). One in four people may develop symptomatic hip osteoarthritis in his or her lifetime. Osteoarthr Cartil. 18(11):1372–9.

² Keene GS, Parker MJ, Pryor GA (1993). Mortality and morbidity after hip fracture. BMJ 307:1248-50.

³ Jakovljević M, Hlebš S (2011). Manualno testiranje mišic. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, tretji ponatis.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Ime in Priimek*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.

Več strokovnih člankov

nosecnice-peti-element
  • Dihalni sistem, Nosečnice

Dihalne vaje v nosečnosti

Dihalne vaje so odličen način izboljševanja počutja in telesne zmogljivosti noseče ženske. Fiziološke prilagoditve vključujejo povečanje telesne mase, zadrževanje tekočine in ohlapnost v podpornih strukturah telesa oziroma posameznih sklepih. Poleg zdravil so bile najbolj učinkovite metode sproščanja, ki so omogočale boljše homeostatsko ravnovesje, zmanjšano napetost v mišicah in večjo mirnost. Najpogosteje uporabljene dihalne tehnike so diafragmalno dihanje, terapija z masažo, glasbo in avtogenim treningom z vizualizacijo. Raziskave kažejo, da se s počasnim osredotočenim dihanjem ter mišično sprostitvijo sistolični tlak lahko zmanjša že po tedenski uporabi, medtem ko diastolični po štirih tednih redne prakse.
menstruacija-v-nosecnosti-peti-element
  • Bolečine, Nosečnice

Menstruacija v nosečnosti

Občutki bolečine in krčev na začetku nosečnosti lahko vodijo v zaskrbljenost. Jasno je, da med nosečnostjo menstruacija ni možna. Četudi so krči v maternici lahko posledica nepravilnosti, so občasne bolečine, nelagodje in svetel ali rjav izcedek normalno stanje in ne nakazujejo na spontani splav. Ko ženska zanosi, menstruacija torej ni več mogoča, nežni izcedek pa. Začetne neprijetnosti zato niso nujno razlog za takojšen preplah, ki bi nakazovale na hujše zdravstvene zaplete, sploh če bolečina ni izrazito močna, ni enostranska in je ne spremlja krvavitev (rdeč izcedek, sveža kri).
nitkanje_zivcev-petielement_opt
  • Bolečine, Patologije, Rehabilitacija

Raztezanje živcev za lajšanje bolečine, mravljinčenja in pekočih občutkov

Redno izvajanje vaj za mobilizacijo išiasnega živca v kombinaciji s konservativnim zdravljenjem lajša simptome vnetega in razdraženega živca, zmanjšuje utesnitev, bolečino in občutljivost, povečuje moč, gibljivost telesa in izboljšuje pretok informacij po živčnih poteh. Vaje je priporočljivo izvajati v milih do zmernih primerih, z namenom lajšanja simptomov išiasa ali sindroma piriformis. V primeru, da bi vaje izzvale bolečino ali poslabšanje simptomov, z vadbo prenehajte in se obrnite na zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Obisk in posvet svetujemo tudi v primeru, da se situacija po nekaj tednih vadbe ne izboljša ali v primeru kakršnihkoli pomislekov glede omenjenih vaj.

logo-peti-element-mail

Rezerviraj termin
Rezerviraj termin
Nakupovalna košarica

Prijava na uvajanje

"*" indicates required fields

Ime in priimek
Zanimam se za:*
Število ur uvajanja:*
Časovno mi ustreza*
Označite lahko več možnosti
Hidden
Časovno mi ustreza:
Označite lahko več možnosti
*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.