Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt
Vrtoglavica se kaže z različnimi simptomi: vse od občutka vrtenja, padanja, zanašanja pri hoji in slabosti do občutka, da se premikajo predmeti v okolici ali da okolica pleše. Pravo vrtoglavico najpogosteje zamenjujemo z omotico. Omotica je največkrat posledica sprememb v krvnem tlaku ali slabokrvnosti in navadno hitro izzveni, simptomi pa so blažji kot pri pravi vrtoglavici. Medtem ko so pri omotici v ospredju občutek omotičnosti, zvonjenje v ušesih in zamegljen vid, je za pravo vrtoglavico značilen občutek vrtenja. Vrtoglavica se največkrat pojavlja v epizodah, le redko je stalno prisotna, občutki, ki jih zbuja, pa so navadno močnejši, neprijetni in pogosto zastrašujoči.
Vrtoglavica lahko nastane spontano, običajno ob premikanju glave, sklanjanju, pogledu navzgor. Navadno simptomi vrtoglavice izzvenijo v nekaj sekundah ali minutah, vendar se ponavljajo vsako jutro, ob obračanju v postelji in premikanju glave, kar vpliva na samozavest in samozaupanje osebe, ki trpi za vrtoglavico. Ponavljajoče se težave vodijo v izogibanje vsakodnevnim opravilom, ki bi lahko izzvala vrtoglavico, vplivajo pa tudi na delovne sposobnosti in velikokrat vodijo v depresijo. V težjih primerih lahko napadi vrtoglavice trajajo več ur ali celo dni, pojavita se slabost in bruhanje, končajo pa se s hudo utrujenostjo in glavobolom. Zato je pomembno, da čimprej najdemo pravi vzrok vrtoglavice in pričnemo z zdravljenjem.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Vrtoglavica lahko prizadene vsakogar. Poznamo več tipov vrtoglavice, ki se razlikujejo po vzroku za nastanek vrtoglavice in njenem izvoru.
Ločimo med nevestibularno in vestibularno vrtoglavico. Vzroki za nevestibularno vrtoglavico so različni, na primer previsok ali prenizek krvni tlak, sladkorna bolezen in druge presnovne bolezni ali motnje srčnega ritma. Kadar gre za pravo vestibularno vrtoglavico, iščemo vzroke v tako imenovanem ravnotežnem sistemu, ki pogojuje občutek za ravnotežje. Ravnotežni sistem skrbi za orientacijo telesa v prostoru, organizacijo gibanja in ohranjanje jasne slike, medtem ko je telo v gibanju.
Ohranjanje ravnotežja je pod vplivom informacij, ki prihajajo iz različnih čutil, in sicer iz vestibularnega sistema, sluha, vida, taktilnega in proprioreceptivnega sistema v mišicah in kitah vratnih mišic, tkivih ob hrbtenici in očesnih mišicah, pa tudi iz malih možganov ter vestibulospinalnega in vestibul okularnega refleksa. Prek živčnih poti pridejo podatki iz čutil do centra za ravnotežje v velikih možganih, kjer poteka obdelava podatkov. Ravnotežni sistem deluje, kadar vsi njegovi deli delujejo skladno in pravilno, v primeru okvare katerega koli izmed omejenih čutil pa so informacije, ki prihajajo v obdelavo, neusklajene, zaradi česar se pojavijo motnje ravnotežja, ki jih lahko občutimo v obliki vrtoglavice.
Periferna vestibularna vrtoglavica se pojavi, kadar je prisotna okvara znotraj ravnotežnega organa v notranjem ušesu, ki je del vestibularnega sistema, ali v ravnotežnem živcu, medtem ko je centralna oblika vestibularne vrtoglavice posledica okvare v osrednjem živčnem sistemu. Najpogostejši vzroki periferne vrtoglavice so viroze, ki povzročajo vnetje živca, benigni paroksizmalni položajni vertigo (BPPV), bakterijski labirintitis in, redkeje, Menierova bolezen. Najresnejši vzrok za pojav centralne vrtoglavice je možganska kap ali krvavitev na področju možganskega debla ali malih možganov, lahko pa je tudi posledica možganskega tumorja ali drugih bolezni, katerih posledice se kažejo z vrtoglavico.
Kadar družinski zdravnik posumi, da gre za prvo, bolnika najpogosteje napoti k specialistu otorinolaringologu, pri sumu na drugi tip vrtoglavice pa k specialistu nevrologu.
Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.
Ne glede na vzrok vrtoglavice je prvi korak k uspešnemu zdravljenju razumevanje poteka bolezni. Sledi čimprejšnje zdravljenje, predvsem vestibularna rehabilitacija, saj je treba preprečiti razvoj kroničnih težav z ravnotežjem. Čudežno zdravilo za zdravljenje vrtoglavice ne obstaja. Zdravila za blaženje vrtoglavice, ki lajšajo slabost in bruhanje, se predpisujejo le za krajši čas, saj imajo številne neželene stranske učinke. Za posamezne oblike motenj pridejo v poštev fizikalno zdravljenje, operacija, zdravila, radioterapija; pomemben del zdravljenja so vaje za ravnotežje, ki predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja vseh vrst vestibularnih motenj.
Kadar je vrtoglavica dolgotrajnejša, če se ji pridružijo glavobol, vročina, splošna prizadetost ali se težave ponavljajo, je potreben obisk zdravnika.
Vestibularna vadba je z dokazi podprt, najučinkovitejši način zdravljenja vrtoglavice. Vadba nima kontraindikacije in je primerna za zdravljenje vseh vrst vestibularnih motenj. Prav tako nima negativnih stranskih učinkov, medtem ko ima dokazane pozitivne stranske učinke, ki se kažejo kot izboljšanje simptomov vrtoglavice in, posledično, kakovosti življenja.
Vestibularna rehabilitacija preko različnih vaj spodbuja delovanje ravnotežnega sistema in s tem procese, ki možganom omogočajo ponoven nadzor nad ravnotežjem in zmanjšanje simptomov vrtoglavice. Vaje delujejo kot nekakšen trening za možgane. Prej kot jih začnemo delati, hitrejše je okrevanje.
Med izvajanjem vaj se lahko pojavijo blagi simptomi vrtoglavice, ki morajo v nekaj minutah po koncu vadbe izzveneti. Svetujemo, da pričnete z vsako vajo na ravni, ki jo na težavnostni lestvici od 1 do 5 ocenjujete z 2 ali 3; vaja naj spodbudi mile do zmerne simptome, ki izzvenijo kmalu po njenem zaključku. Na naslednjo raven zahtevnosti se pomaknite šele takrat, ko lahko trenutno raven zahtevnosti označite z 0.
Dokler traja vrtoglavica, redno vadite trikrat na dan. Morda se bodo težave z vrtoglavico prvih nekaj dni po pričetku izvajanja vaj nekoliko poslabšale, vendar je to popolnoma normalno in ni razlog za prekinitev vestibularne rehabilitacije. Na začetku vaje izvajajte počasneje, kasneje, ko bodo občutki vrtoglavice med izvajanjem vaj izzveneli, pa lahko povečate hitrost izvedbe.
Vsak par naših nogavic je narejen na način, da vsem nožnim prstom omogoči največjo možno mero gibalne avtonomije in oprijema.
Osredotočite pogled na nepremičen predmet, madež na steni, piko na papirju, sliko ali stikalo.
Obrnite glavo proti levi, oči pa naj bodo osredotočene na nepremični predmet. Vrnite glavo v začetni položaj. Nadaljujte z obračanjem glave proti desni, navzgor in navzdol, vmes pa se vedno vrnite v izhodiščni položaj.
Ključno je, da izbrani predmet ostane izostren. Če se pojavijo blagi simptomi vrtoglavice, za trenutek upočasnite ali ustavite gibanje glave in nato nadaljujte.
Vajo izvajajte 10 sekund. Sčasoma čas podaljšate na 30 sekund.
Vaja mora biti prilagojena trenutnemu stanju, zato jo glede na počutje izvajajte leže, sede ali stoje. Predlagamo, da vajo najprej preizkusite leže. Na naslednjo raven zahtevnosti, torej v sedeč ali stoječ položaj, se pomaknite šele takrat, ko lahko trenutno raven zahtevnosti označite z 0. Čez čas lahko vajo popestrite tako, da povečate hitrost premikanja glave.
Na list papirja narišite zvezdo in jo nalepite na zid.
S pogledom sledite narisanim linijam zvezde, ne da bi premaknili glavo. Linijam zvezde sledite v smeri urinega kazalca, nato zamenjajte smer. Bližje kot stopite, bolj se bodo morale oči premikati v vse smeri.
Izvedite od 3 do 5 ponovitev v vsaki smeri.
Vaja mora biti prilagojena trenutnemu stanju, zato jo glede na počutje izvajajte leže, sede ali stoje. Predlagamo, da vajo najprej preizkusite leže. Na naslednjo raven zahtevnosti, torej v sedeč ali stoječ položaj, se pomaknite šele takrat, ko lahko trenutno raven zahtevnosti označite z 0. Čez čas lahko vajo popestrite tako, da stopite na mehko podlago.
Zamislite si ravno črto in se sprehodite po njej. Stopala polagajte tako, da se prsti stojne noge in peta noge, ki dostopa, pri vsakem koraku staknejo. Poskušajte prehoditi razdaljo 6 metrov v smeri naprej in v smeri nazaj.
Vaja mora biti prilagojena trenutnemu stanju, zato jo izvajajte na trdi podlagi. Čez čas lahko vajo otežite tako, da med tandemsko hojo premikate glavo, zaprete oči ali pa se sprehodite po mehki podlagi.
Vajo tandemska hoja lahko otežimo tako, da med hojo po navidezni črti glavo premik glavo v smeri levo in desno.
Vabimo vas k nadaljevanju raziskovanja s spodnjo serijo vaj za jezik in oči.
Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.
Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.
"*" indicates required fields
"*" indicates required fields
