Strokovni članki

Predstavljamo vam serijo člankov raznolikih zdravstvenih težav, s katerimi se pri našem delu srečujemo dnevno. Zaradi želje po pomoči, svetovanju in nenazadnje informiranju o tem, kaj je lahko vzrok težavam in iskanju odgovorov na raznovrstna vprašanja, smo zbrali najpogostejše patologije, katere je treba obravnavati resno predvsem pa s pravim izborom tehnik in vaj za samopomoč.

Neločljivo povezanost mišic in sklepov ter njihova zmožnost, da gredo skozi celoten optimalen razpon gibanja, imenujemo prožnost. Ta se razvije skozi uporabo različnih raztegovalnih metod. Raztegovanje oz. prožnost ima številne koristi, med drugim pomaga preprečevati poškodbe in bolečine v mišicah, ohranja in krepi mišično moč ter izboljšuje samo izvedbo posamezne vaje. Izsledki so pokazali, da lahko redno raztezanje po treningu vzpodbudi dolgoročne pozitivne učinke, medtem ko raztezanje pred treningom povzroči negativne učinke na končno izvedbo posameznih vaj.
Glavobol, ki ga neposredno povzročajo strukture znotraj vratu, se pogosto imenuje tudi cervikalni ali vratnogenezni glavobol. Če smo prepričani, da je vzrok mišičnoskeletne narave je le tega potrebno ustrezno oceniti v kontekstu bio-fizično-psiholoških okvirjev. Pri prepoznavanju vzroka lahko pomembno vlogo igra tudi manualna terapija, preko katere lahko ustrezno usposobljen terapevt presodi, če k težavi prispeva hipo-mobilnost zgornjih vratnih segmentov. Predstavljamo nekaj preprostih vaji za primarno sprostitev vratu in ramen, nato krepitev. Ker je vrat najbolj gibljiv del hrbtenice, je najpomembnejša ustrezna namestitev.
Statistika kaže, da gre za najpogostejšo obliko poškodbe in to ne preseneča, saj se prek skočnega sklepa absorbirajo največje sile pri stiku s tlemi. Okoli 85% odstotkov vse z gležnjem povezane poškodbe so zvini, od tega jih enak odstotek predstavljajo lateralni zvini, ko se zgodi inverzija ali obrat in se gleženj obrne lateralno (navzven), s čimer se nategnejo ali deloma oziroma v celoti strgajo vezi na zunanjem delu gležnja. Sami zvini gležnja imajo različne stopnje intenzitete oz. resnosti. Prilagojena oblika pilatesa lahko bistveno pripomore pri odpravi resnih in kroničnih zvinih gležnja.
Išias je splošen pojem s katerim označujemo bolečino v hrbtu, ki seva po nogi navzdol in je sama bolj simptom, kot pa specifična diagnoza. Bolečino ishiadičnega živca lahko povzročijo številni faktorji, čeprav je ena najpogostejših hernija diskusa oz. zdrs medvretenčne ploščice. V tem članku bomo predstavili vzroke ishiadične bolečine in zdravljenje le te. Vaje proti išiasu se lahko izvaja v milih do zmernih primerih z namenom, da se olajša simptome in zakrčenost mišic. Vrsta primernih vaj naj bo vedno pogojena glede na resnost simptomov in točen vzrok bolečine.
Ustrezna vadba je pomemben del zdravega načina življenja za vse. Za ljudi s Parkinsonovo boleznijo pa je več, kot le zdrava – je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja, mobilnosti in aktivnosti njihovega vsakdanjika in zadovoljivega, samostojnega življenja. Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč.
Zdravniki in zdravstveni delavci pri svojem delu pogosto naletijo na sindrom miofascialne bolečine. Prizadene lahko do 10% odrasle populacije, odgovoren pa je za izrazite in kronične bolečine. V tem članku bomo javnosti predstavili suho iglanje, razmeroma novo metodo za upravljanje oz. premagovanje mišičnoskeletne bolečine, ki se sicer izvaja z ishemični pritiski. Razpravljali bomo o različnih metodah suhega iglanja, njegovi učinkovitosti in fizioloških ter morebitnih stranskih učinkih. Poznamo globoko in površinsko metodo suhega iglanja.
Pod našo kožo se nahaja vezivno tkivo - fascija, ki obdaja naše telo in se razprostira skozi celotno notranjost kot nekakšna mreža. V glavnem je sestavljena iz gosto razporejenih kolagenskih vlaken, ki skupaj tvorijo največji človeški organ - sistem nekakšnih odej, strun in vreč, ki ovijajo, razmejujejo in prodirajo prav vsako izmed naših mišic, kosti, živcev, žil in organov. Ima pomembno vlogo pri percepciji (zavedanju), koordinaciji gibanja, pri poravnavi telesa (drži) in pri zaporedju mišičnega vključevanja hkati pa je polna prostih živčnih končičev, ki prenašajo pomembne informacije za organizacijo in prilagajanja med gibanjem. Ja naš najbogatejši čutni organ, saj poseduje sposobnost, da se krči neodvisno od mišic, ki jih obkroža, hkrati pa se odziva na stres brez zavednega ukaza.
Navadno ne opazimo kako trdo delajo naša stopala dokler ne začutimo bolečine v stopalnem loku. Sprožitelji bolečine so med drugim lahko mehanske poškodbe, napačna obutev, dolgotrajna hoja, stanje na mestu ali napačna drža. Če smo dobro seznanjeni z dejavniki tveganja, lahko delujemo preventivno in preprečimo pojav bolečine. V primeru da že trpimo za tovrstno bolečino, pa je ključnega pomena da se podučimo o načinih zdravljenja še preden obiščemo zdravnik V nadaljevanju so predstavljene vaje za stimulacijo zgornjega in spodnjega skočnega sklepa (gležnja) in stopala.
Zakrčenost mišice je lahko posledica slabo hidriranega vezivnega tkiva (fascije), nepravilnega dihanja, prekomerne statike v življenjskem slogu, nezadostnega vnosa vode kot tudi dolgotrajen in slabo obvladan stres, stare poškodbe (brazgotine), travmatični dogodki (avtomobilska nesreča, kronične bolezni, smrt) itd. Skrb za dihanje, vnos zadostne količine vode in ohranjanje telesne gibljivosti telesu omogočajo hitrejšo sposobnost prilagajanja in boljšo adaptacijo na spremembe. Takšno gibljivost in moč, kot jo imamo danes, lahko brez težav ohranimo v pozni starosti, le ukvarjati se je treba s telesom, ne pa ga zanemarjati.
Dihalne vaje so odličen način izboljševanja počutja in telesne zmogljivosti noseče ženske. Fiziološke prilagoditve vključujejo povečanje telesne mase, zadrževanje tekočine in ohlapnost v podpornih strukturah telesa oziroma posameznih sklepih. Poleg zdravil so bile najbolj učinkovite metode sproščanja, ki so omogočale boljše homeostatsko ravnovesje, zmanjšano napetost v mišicah in večjo mirnost. Najpogosteje uporabljene dihalne tehnike so diafragmalno dihanje, terapija z masažo, glasbo in avtogenim treningom z vizualizacijo. Raziskave kažejo, da se s počasnim osredotočenim dihanjem ter mišično sprostitvijo sistolični tlak lahko zmanjša že po tedenski uporabi, medtem ko diastolični po štirih tednih redne prakse.
Občutki bolečine in krčev na začetku nosečnosti lahko vodijo v zaskrbljenost. Jasno je, da med nosečnostjo menstruacija ni možna. Četudi so krči v maternici lahko posledica nepravilnosti, so občasne bolečine, nelagodje in svetel ali rjav izcedek normalno stanje in ne nakazujejo na spontani splav. Ko ženska zanosi, menstruacija torej ni več mogoča, nežni izcedek pa. Začetne neprijetnosti zato niso nujno razlog za takojšen preplah, ki bi nakazovale na hujše zdravstvene zaplete, sploh če bolečina ni izrazito močna, ni enostranska in je ne spremlja krvavitev (rdeč izcedek, sveža kri).
Bolečina v ledvenem delu je za prehladom drugi najpogostejši razlog za obisk zdravnika, kar 90% odraslih se sreča s tem problemom vsaj enkrat v življenju. Eden izmed največkrat spregledanih razlogov za bolečine v križu so ravno težave v sakroiliakalnem sklepu, ki vodijo do omejitev pri vsakodnevnih opravilih. Odlašanje bolečin, lahko vodi do kompenzacijskih mehanizmov naše hoje, sedečega položaja, teka in napetosti v ostalih mišicah in vezivnih tkivih, ki zato nudijo dodatno podporo. S pravilno vadbo lahko težave saniramo oz. preventivno vplivamo na dobro podporo in zdravje naše hrbtenice in medenice.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo