Strokovni članki

Predstavljamo vam serijo člankov raznolikih zdravstvenih težav, s katerimi se pri našem delu srečujemo dnevno. Zaradi želje po pomoči, svetovanju in nenazadnje informiranju o tem, kaj je lahko vzrok težavam in iskanju odgovorov na raznovrstna vprašanja, smo zbrali najpogostejše patologije, katere je treba obravnavati resno predvsem pa s pravim izborom tehnik in vaj za samopomoč.

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.
Brazgotinjenje je pomemben del celjenja vsake rane, vendar obstaja majhen problem. Adhezija tkiva, žil in živcev se pojavi vedno kadar telo utrpi hudo travmo kot je operacija, vnetje ali okužba. Zabrazgotinjeno tkivo je vlaknasto tkivo, ki nadomešča normalno tkivo po poškodbi. Čeprav vsebuje enake osnovne gradnike kot normalno tkivo, je kakovost brazgotinskega tkiva slabša od kakovosti tkiva, ki ga nadomešča. Sproščanje brazgotine s pomočjo različnih manualnih tehnik zmanjšuje dimenzijske vleke tkiva in zmanjšuje adhezije.
Dihanje je gibanje in je vitalno za preživetje, zmanjševanje vnetnih procesov, uravnavanje stresa, dobre prebave in nasploh zdravja ter ustreznega počutje. Življenjski slog, starost bolezenskih procesi, čustvena stanja, dolgotrajen obremenitve in sprememba drže vplivajo na dihalni vzorec. Položaj glave, vratne in prsne hrbtenice pa vpliva na aktivnost dihalnih mišic. Namestitev glave nad prsnim košem lahko izboljša dihalni vzorec, medtem ko lahko položaj glave naprej zmanjša kvaliteto dihanja.
Limfni sistem je izjemno pomemben del telesa, saj namreč prepreda celotno telo. Limfni sistem odstranjuje odvečno tekočino in odpadne produkte, čisti telo, sodeluje pri absorpciji hranil in nastopa kot del imunskega sistema, zato je zdrav limfni sistem predpogoj za dobro počutje in zdravje. Gibanje limfe je veliko počasnejše kot gibanje krvi in je v največji meri posledica krčenja skeletnih mišic, arterijskega pulza, sprememb telesnega položaja, masaže mehkega tkiva in kar je najpomembneje dihanja. Za zdrav limfni sistem je potreben zdrav življenjski slog, ki seveda vključuje udi gibanje.
Že dolga leta verjamemo, da je pred operativnimi posegi vredno preizkusiti konservativno zdravljenje, ki poteka preko manualne terapije in gibanja. Pred posegom v telo je torej smiselno omogočiti telesu lastno reabsorbcijo, dovoliti fiziologiji učinek in vrniti zaupanje v telo do te mere, da vključi način samozdravljenja. Zato celostna obravnava terja poleg vaj, razbremenitve in sproščanja tkiva, tudi vračanje zaupanja v telo. Obvezen stranski učinek vsake poškodbe je potrpežljivost, zaupanje tako v proces kot sebe in rednost pri izvajanju določenih vaj. Brez ustreznega pristopa je namreč lahko prehitro preveč in potek samozdravljenja je lahko zavrt.
Krajši počitek v postelji, ki pa naj ne bi bil daljši od dveh 2 dni, se priporoča izključno v primeru močnejših bolečin v križu. Pri blažjih bolečinah v križu, se ležanje v postelji ne svetuje in le-to ni del zdravljenja. Je pa pomembno, da hrbtenico večkrat na dan razbremenimo. Razbremenili položaj hrbtenice je navadno ležeči položaj, saj omogoča razbremenitev hrbtenice vzdolžnih sil in s tem regeneracijo medvretenčnih ploščic. Položaj mora biti kar se da udoben, da omogoča telesno in duševno sprostitev. V namene sprostitve se večkrat na dan za nekaj minut namestite v enega izmed naštetih razbremenilnih položajev v katerem ozavestite dihanje.
Čeprav nemalokrat pozabljen, je čeljustni sklep, tako kot katerikoli sklep v telesu pomemben za zdravje celotnega telesa in pri bolečinah v hrbtenici ne bi sme biti spregledan. Slaba okluzija, pogosto žvečenje in škripanje z zobmi kot bruksizem lahko vodijo v napetost obraznih mišic in spremembo v biomehaniki čeljustnega sklepa. Sproščanje čeljustnih mišic preko nežne samomasaže obraznih mišic, izvajanje specifičnih vaj z jezikom in kontrolirano odpiranje ust ob stabilizaciji čeljustnega sklepa, lahko popravi nenormalno lego čeljusti in sprosti prenapete mišice, kar osvobodi čeljustni sklep, vratno hrbtenico in ramenski obroč ter zmanjša zgoraj naštete simptome.
Bolečine in poškodbe v vratnem delu hrbtenice so dandanes zelo pogoste. Največkrat se pojavlja v kroničnih epizodah, predvsem v srednjih letih, ob povišanem psihološkem stresu, povečanem obsegu dela, predvsem v sedečem položaju, velikem obsegu ponavljajočih in/ali natančnih gibov (npr. delo z mikroskopom) in ergonomsko neustreznem delovnem okolju. Zaradi številnih vzrokov bolečin v vratnem predelu vam predlagamo, da v kolikor sami izvajate naslednje vaje, le-te uvajate postopoma v vaš vsakdanjik, saj boste le tako lahko spremljali morebitne reakcije telesa in izločili tiste, ki vam potencialno provocirajo simptome.
Ramenski sklep je eden najbolj gibljivih in dinamičnih sklepov v našem telesu. Zaradi svoje zgradbe ter funkcije, tako v vsakodnevnem življenju, kot tudi športu, se nemalokrat srečamo z bolečino v tem predelu. Predstavljamo nihajne vaje kot odlično alternativo takojšnji obravnavi. Najpogosteje se izvajajo v stoječem in ležečem položaju. Kljub temu, da se nihajne vaje pogosto uporabljajo po operacijah, so učinkovite tudi pri bolečinah v rami, ki niso posledica le-te. Ne pozabite, da je uravnovešena moč in enakomerna gibljivost osnova dolgoročnega zdravja tako za vašo ramo, kot vse sklepe v telesu.
Živec vagus ali klatež je najbolj pomemben živec za katerega najverjetneje sploh niste vedeli, da ga imate. Je dolg, vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki povezujejo možgansko deblo s srcem, pljuči in črevom. Razveja se tudi do te stopnje, da se dotika in vzajemno deluje z jetri, vranico, žolčnikom, uretrom, ženskimi razmnoževalnimi organi, vratom, ušesi, jezikom in ledvicami. Brez živca klatež ne bi bilo mogoče ohraniti ključnih funkcij, ki nas ohranjajo pri življenju. Omenjeni živec je bistvenega pomena za vsesplošno zdravje posameznika in je intimno povezan s številnimi organi in sistemi telesa.
Vaje za spodnji del hrbta lahko bistveno pripomorejo k lajšanju bolečine, hkrati pa nepravilni gibi lahko pustijo hujšo bolečino in večje težave kot sprva. Več kot 2/3 ljudi bo za čas svojega življenja trpelo za takšnimi ali drugačnimi bolečinami v spodnjem delu hrbtenice. Večina bolečine je mehanska, kar pomeni, da vsakodnevni stres, slaba drža in navade, vodijo do prekomernih obremenitev. Samo majhen del primerov (manj kot 1%) obolelosti povzročajo resnejša zdravstvena stanja, kot npr. zlom, zasevki v hrbtenici ali sistematična bolezen.
Učinkovita drža v vsakdanjem življenju je kombinacija zdravja vezivnega tkiva in vzdržljivih, krepkih mišic, ki jih dosežemo z vajami, ozaveščenostjo, preko živčnih poti. Med izvajanjem vaj je sicer ključna postavitev telesa, zavedanja telesa v prostoru in dihanja, a se drža neprestano spreminja in statično nameščanje nima dolgoročnega učinka. Ekonomična drža, med mirovanjem na obeh nogah, ustrezno prerazporedi težo telesa na nižje ekstremitete, pri čimer mišice porabljajo minimalno količino energije. Porušena drža lahko povzroči bolečine v spodnjem delu hrbtenice in različne mišično-skeletne težave.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo