Strokovni članki

Predstavljamo vam serijo člankov raznolikih zdravstvenih težav, s katerimi se pri našem delu srečujemo dnevno. Zaradi želje po pomoči, svetovanju in nenazadnje informiranju o tem, kaj je lahko vzrok težavam in iskanju odgovorov na raznovrstna vprašanja, smo zbrali najpogostejše patologije, katere je treba obravnavati resno predvsem pa s pravim izborom tehnik in vaj za samopomoč.

Mišica obračalka glave se nahaja na površini vratu. Gre za parno mišico, ki na vsaki strani povezuje glavo s trupom in je odgovorna za dvig glave z blazine. Ponavljajoče, dolgotrajne obremenitve lahko vodijo v kronično napetost mišice, utesnitev živčnih struktur in posledično številne telesne simptome, vključno z glavobolom. Da bi zmanjšali zgoraj naštete simptome je pomembo, da dolgotrajne obremenitve redno prekinjamo s kratkimi gibalnimi odmori, s samomasažo ohranjamo prožnost in dobro prekrvavljenost tkiva ter z redno vadbo posrbimo za močne in gibčne mišice ramen, rok in hrbtenice, ki bodo podprle zgornji del telesa.
Mišice medeničnega dna se nahajajo na dnu medenice. Potekajo od sramnice do trtice, se pripenjajo iz ene na drugo sedno kost in tako zapirajo medenični izhod. Preko vezivnega tkiva se povezujejo z mišicami trebušne stene, kolki pa tudi dihalnimi mišicami in celo čeljustnim sklepom ter stopali. Njihova večplastnost preprečuje inkontinenco, zagotavlja podporo organom medenice in trebušne votline, pomaga pri vzpostavljanju znotraj trebušnega pritiska ter podpori hrbtenice, medenice in kolkov. Zato je ohranjanje zdravja mišic medeničnega dna pomembno za obvladovanje bolečin in dobro počutje.
Skrivnost se skriva v dihanju. Glavna dihalna mišica je prepona. Vendar prepona ni pomembna samo za dihanje kot primarnega pomena. Zaradi gravitacije je pomembna usklajenost notranje enote, kar se uskladi izključno z ustreznim dihanjem. Živec Vagus pa potrebuje ustrezen dihalni vzorec, za optimalno napetost in funkcijo. Simptomi novodobnega življenjskega sloga zaradi pomanjkanja gibanja in premalo ljubezni (neustrezne obravnave) do sebe, so vir neštetih motenih funkcij telesa. Zato poskrbite zase s ponavljanjem optimalnega diha.
Signali, ki jih srce neprestano pošilja v možgane, vplivajo na delovanje višjih možganskih centrov, ki sodelujejo pri zaznavanju, kogniciji in čustveni predelavi. Informacije, ki se nanašajo na čustveno stanje, se po telesu posredujejo tudi prek elektromagnetnega polja srca. Ritmični vzorec srčnega utripa se bistveno spremeni, ko doživljamo različna čustva. Negativna čustva so povezana z motečim, neurejenim, neusklajenim vzorcem srčnega ritma, nasprotno so pozitivna čustva povezana z gladkim, urejenim, skladnim vzorcem ritmične aktivnosti srca. Najpreprostejši način spodbujanja enakomernega ritmičnega vzorca bitja srca, ki je pomembno z vidika zagotavljanja homeostaze notranjega organizma, je sproščeno preponsko dihanje.
Vsako telo ima svojo zgodbo, pravzaprav dve. Prva je biografska, ki je vezana na odraščanje in kako sprejemljivost življenja oblikuje naše telo, pri evoluciji pa gre za dolgotrajno zaporedje dogodkov, ki so milijone let iz generacije v generacijo spreminjalo telesa prednikov in posledično prilagajala telesa. Poleg biološke evolucije, ki je naključna, pa ne smemo zanemariti tudi kulturne evolucije, ki je usmerjeno in namensko radikalno spremenila telesa. Presoja o tem zakaj pademo iz ravnovesja, zakaj kompenziramo in nenazadnje zbolimo, je ključna za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Napetost povzroča utesnitve, kar zmanjša dotok kisika do tkiva. Tipi tekočin v našem telesu so kri, limfa, tkivna tekočina, možgansko-hrbtna tekočina, voda v intersticiju, želodčna kislina in slina. Postopno kronično zmanjšanje pretakanja zgolj ene od zgoraj naštetih tekočin lahko pripelje do vrste različnih problemov. Za izboljšanje pretakanja je potrebno zmanjšati ali odpraviti nenehen stres.
Živčno omrežje črevesja je dolgo 9 metrov in sega od požiralnika do anusa. Naše črevesje je sposobno sodelovati z možgani vsestransko. Možgani in črevesje sta najbolj oživčena organa v našem telesu. Komunikacija med njima je dvosmerna in poteka po osi mikrobiota-črevesje-možgani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in obratno, možgani vplivajo na črevesno mikrobioto. Dokazano je, da ima stanje naših prebavil precejšno vlogo pri tem kako se počutimo. Črevo, ki se ne počuti dobro, nam kvari razpoloženje, zdravo črevo pa nam ga izboljšuje. Jasno je, da lahko na dogajanje znotraj črevesja vplivamo preko dihanja.
Hitro in globoko dihanje povezujemo s stanjem razburjenja. Hitro in plitvo dihanje se pojavi takrat, ko sta telo in um usmerjena k načrtni, cilju usmerjeni dejavnosti. Počasno in globoko dihanje je značilno za sproščeno stanje in je prisotno pri večini zdravih ljudeh, tudi med spanjem ali počivanjem. Počasno in plitvo dihanje kaže na stanje depresivnosti ali žalosti, lahko pa gre tudi za občutek veselja, katerega pa ne spremlja vznemirjenost. Neenakomerno dihanje je povezano s čustvenim vznemirjenjem, razburjenjem, lahko pa tudi z opravljanjem kognitivnih nalog. Zadrževanje diha se pojavi ob bolečini in ob doživljanju gnusa. V grobem velja pravilo, da se trebušno ali preponsko dihanje navadno nanaša na prijetna čustva in sproščena stanja. Medtem ko je prsno dihanje povezano z občutki napetosti in tesnobe.
Glavna komponenta poškodbe je prekomerno, prehitro, v (pre)kratkem časovnem obdobju. Naše telo za zdravje in ustrezno funkcijo potrebuje gibanje, vendar ga je lahko tudi hitro preveč. Z leti izgubljamo na elastičnosti in moči, zato je identifikacija s tistim, kar je naše telo včasih zmoglo, popolno nepotrebno in celo škodljivo. Vsak od nas potrebuje svoj nabor vaj, položajev in vadbeni koncept, ki mu ne jemlje energije, ki ga ne sili v prevelika dostopanja in nenazadnje, ki ne dozira prevelike napore, kar bi lahko vodilo v poškodbe. Držimo se prepričanja, da je potrebno vsak vadbeni program prilagoditi, zato je pri uvajanju potrebno natančno seznanjanje z vašo zgodovino.
Prebavila vsebujejo trilijone mikrobov, ki igrajo bistveno vlogo pri fiziologiji in zdravju. Ta ekosistem imenujemo črevesna mikrobiota. Sestavljajo ga predvsem bakterije, ki opravljajo številne pomembne funkcije kot so razgradnja molekul hrane na hranila in proizvodnja maščobnih kislin, vitaminov in aminokislin, ki imajo na telo številne ugodne učinke. Mikrobiom med drugim vpliva na presnovo in delovanje imunskega sistema ter, preko osi mikrobiota-črevesje-možgani, na delovanje možganov. Težave v črevesju lahko povzročajo težave v čustvenem doživljanju in ta relacija je seveda tudi obratna. Vadba je dokazano povezana s povečanjem števila koristnih mikrobnih vrst, ki prispevajo k bolj zdravemu okolju črevesja in homeostazi telesa, spodbuja bakterije, ki so sposobne proizvajati snovi, ki ščitijo pred prebavnimi motnjami in rakom debelega črevesa.
Diafragmo poznamo kot primarno mišico dihanja, ki ima pomembno vlogo pri procesu dihanja in zagotavljanju ustrezne znotraj telesne homeostaze. To, da diafragma vpliva na kvaliteto dihanja in telesno držo že vemo, zanimivo pa izsledki zadnjih raziskav poročajo, da sproščanje trebušne prepone vpliva na izboljšanje gibljivost hrbtenice in zadnje linije telesa, torej zadnjih stegenskih mišic in meč. Ker sproščanje diafragme dokazano izboljša gibljivost vratne, prsne in ledvenega dela hrbtenice, povečuje gibanje prsnega koša in gibljivost zadnje verige telesa, je njena obravnava pomemben vidiki celostnega pristopa.
Zadrževanje diha, ki se spontano pojavi ob doživljanju bolečine ali neprijetnosti, postaja v sodobni družbi čedalje bolj pogost vzorec dihanja. Odsotnost diha ali apneja je način dihanja, ki ga postopoma vnašamo tudi v spanje, zaradi česar je regeneracija čez noč nemogoča, zbujamo pa se nenaspani, zlovoljni in z občutkom okorelosti. Zadrževanja diha in s tem zmanjšana ventilacija namreč vpliva na delo celic in povečuje vnetja znotraj telesa. Pretirana napetost ter spazmi gladkega mišičevja povsod po telesu se lahko izrazijo med drugim v slabšem delovanju črevesja, vazokonstrikciji, visokem krvnem tlaku, zadrževanju vode v telesu, glavobolu, mišičnih krčih, depresivnosti ter motnjah v delovanju živčnega sistema.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

Consent*
This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Košarica
V vaši košarici ni izdelkov!
Nadaljujte na plačilo