Metilacija: kemija zdravja in bolezni

Špela Jakša

Ustanoviteljica znamke Peti element
uni. dipl. biokem., dipl. fizioterapevt

Metilacija je ena najpomembnejših funkcij presnovnega sistema v človeškem telesu. Je biokemični proces, ki poteče kar trilijonkrat v vsaki človeški celici vsako minuto in je bistvena za mnoge življenjsko pomembne procese v telesu. Motnje v metilaciji povečujejo tveganje za številne bolezni in pospešujejo proces staranja.

Patologije

20 novembra, 2022

V tem strokovnem članku se boste pobliže seznanili s pojmom metilacije in njeno vlogo v vašem telesu. Prav tako boste izvedeli informacije, kako na naraven način skrbeti za uravnotežen proces metilacije za boljše duševno, fizično in čustveno zdravje.

Kaj je metilacija?

Metilacija je kemijska reakcija, ki poteče takrat, ko se majhna molekula, imenovana metilna skupina, veže s snovjo v telesu, ki deluje kot substrat oz. podlaga. Med reakcijo metilacije se metilna skupina veže na substrate – to so lahko aminokisline, nevrotransmitorji, hormoni, DNA, proteini, živčne ali imunske celice.

Ta proces sprožijo vitamini B9 in 5-MTHF (aktivna oblika folne kisline). To pomeni, da se mora folna kislina, ki jo naše telo pridobi s prehrano ali prehranskimi dopolnili, pretvoriti v njeno aktivno obliko, da lahko reakcija poteče. Kadar se metilna skupina veže na verigo DNA, se proces imenuje DNA metilacija. Kadar metilacija poteče na nekem genskem zapisu, od tega zavisi izražanje gena navzven. Torej je od tega epigenetskega mehanizma odvisno tudi, kako in kateri geni bodo izraženi navzven.

Zakaj je metilacija tako pomembna?

Metilacija je zaradi svoje vpletenosti v številne življenjske procese zelo pomembna za zdravje in dobro počutje. Sodeluje pri več kot 200 različnih encimskih reakcijah. Pomaga pri razstrupljanju telesa, proizvajanju energije v celicah, nadzoru vnetnih procesov, uravnavanju razpoloženja, obnovi DNA molekul in proizvodnji glutationa, ki je najpomembnejši antioksidant v telesu.

Znanstveniki v sodobnih raziskavah povezujejo DNA metilacijo z življenjsko dobo. Rezultati obširne študije, ki je potekala kar 14 let in vključevala več kot 5000 preiskovancev, je pokazala povezanost DNA metilacije z 16 % večjim tveganjem za prezgodnjo smrt.

Proces metilacije omogoča sintezo mnogih za življenje nujno potrebnih snovi. Naštevamo nekaj pomembnejših:

Serotonin
Melatonin
Glutation
Dušikov monoksid
Koencim Q10
Epinefrin
Cistein
Norepinefrin
Taurin
L-Karnitin

Metilacijski cikel vpliva na ključne biološke procese, kot je proizvodnja energije, obnova DNA, imunski odgovor telesa in izločanje strupenih ter odpadnih snovi. Metilacija pomaga pri prilagoditvi telesa na stres in pri soočanju z življenjskimi izzivi. Uravnovešena metilacija je torej odgovorna za številne naloge:

1. Proizvodnja glutationa

Metilacija je izredno pomembna za sintezo glutationa, najpomembnejšega antioksidanta v človeškem telesu. Bistvena je za pretvorbo homocisteina v glutation, kar pomaga preprečevati nastanek reaktivnih kisikovih spojin in prostih radikalov, ki organom predstavljajo veliko grožnjo in povzročajo zastrupljanje celic. Oslabljena metilacija lahko zavira nastanek glutationa, kar vodi v slabšo odpornost, poškodbe arterij, kognitivni upad in pospešeno staranje.

2. Sinteza beljakovin

Metilacija pripomore k sintezi beljakovin skozi genetsko transkripcijo. Posledično pomaga povečevati zmanjšano mišično maso in vzdrževati dobro telesno pripravljenost. Spodbujanje sinteze beljakovin s pomočjo povečane metilacije pa je sicer razširjena praksa v živinorejski industriji, kjer so agenti metilacije dodani k prehrani živine.

3. Sinteza nevrotransmitorjev

Proces metilacije je ključen za sintezo serotonina in dopamina, ki sta zadolžena za občutek sproščenosti in zadovoljstva. Pripomore tudi zmanjšati tveganje za demenco.

4. Zdravje srčno-žilnega sistema

Aminokislina homocistein lahko v presežku postane telesu nevarna. Takrat povečuje tveganje za razvoj krvnih strdkov in srčno-žilnih bolezni. Med bolj ogroženimi za presežek cisteina so ljudje z genetskimi variacijami MTHFR gena. Pri njih telo višek homocisteina težje izloči. Metilacija pomaga pri pretvorbi homocisteina nazaj v metionin in druge zdravju prijazne aminokisline.

5. Uravnavanje hormonov

Metilacija pomaga vzdrževati zdravo ravnotežje hormonov tako, da spodbuja delovanje jeter. To tudi zmanjšuje tveganje za razvoj s hormoni povezanih malignih obolenj.

6. Zaščita telomer

Telomere so nukleoproteinske strukture, ki sestavljajo DNA verige in kromosome. Zaščitene telomere preprečujejo pospešeno staranje. Metilacija jih ščiti in zavira znake prezgodnjega staranja.

7. Zdravje mitohondrijev

Mitohondriji so glavna tovarna energije v celicah. Metilacija ščiti mitohondrije in s tem pripomore k ustrezni proizvodnji energije, motnje v procesu pa lahko vodijo v resno kronično izčrpanost. Metilacija sodeluje pri proizvodnji koencima Q10, ki je bistven za zdravo srce in proizvodnjo energije v mitohondriju.

Motnje v metilaciji: prekomerna ali oslabljena metilacija

Vzdrževanje ravnovesja določenih hranil, kofaktorjev in encimov je izredno pomembno za optimalen potek metilacije. Kakršnokoli odstopanje lahko vodi v motnje v teku metilacije.

Neustrezna metilacija v telesu lahko negativno vpliva na mnoge druge biološke procese in vodi v zdravstvene težave. Te lahko vključujejo številne izrazite simptome in znake, ki pa se lahko med posamezniki razlikujejo. Z neustrezno metilacijo so lahko povezani:

Tesnoba
Anemija
Astma
Artritis
Alergije
Avtizem
Angiomi
Motnje v delovanju imunskega sistema
Avtoimunske bolezni
Alzheimerjeva bolezen
Motnje vedenja in učenja
Srčno-žilne bolezni
Kronična vnetja
Kronična utrujenost
Kronične okužbe
Maligna obolenja
Sladkorna bolezen
Demenca
Depresija
Downov sindrom
Povišan krvni sladkor
Povišan krvni pritisk
Preobčutljivosti na hrano in kemikalije
Nespečnost
Neplodnost, težave z zanositvijo in splavi
Multipla skleroza
Neravnovesje nevrotransmitorjev
Obsesivno- kompulzivna motnja
Duševne motnje
Povišana telesna teža in debelost

Ker je stopnja metilacije odvisna od določenih hranil, lahko pomanjkanje teh vodi v oslabljeno metilacijo, medtem ko jo lahko presežki nutrientov pospešujejo. Metilacija igra pomembno vlogo v nastanku življenjsko pomembnih nevrotransmitorjev dopamina, norepinefrina in serotonina. Oslabljena metilacija lahko povzroča izčrpanje teh nevrotransmitorjev, prekomerna metilacija na drugi strani pa lahko vodi v njihove povišane ravni.

Metilacija in preobčutljivost na gluten

Prekomerna ali oslabljena metilacija lahko povzroči različne kronične bolezni, vključno z nekaterimi vrstami raka, sladkorno boleznijo, alergijami, prebavnimi motnjami, depresijo ter kronično utrujenostjo.

Gluten slovi kot ena izmed bolj problematičnih sestavin sodobne prehrane. Zaradi prisotnosti v številnih procesiranih in neprocesiranih živilih se mu je izredno težko izogniti. Eden od znakov preobčutljivosti na gluten je vnetni odziv prebavnega sistema in se odraža v simptomih, kot so občutek napihnjenosti, plini, diareja in sindrom razdražljivega črevesja. Reakcija se lahko pojavi takoj po zaužitju glutena ali pa kar do 20 ur po tem. Intoleranca sicer ne povzroči tako nevarne in intenzivne reakcije kot je anafilaksa, lahko pa poveča raven vnetja v telesu. To lahko skupaj s poškodbami stene prebavnega trakta vodi v malabsorpcijo in posledično v pomanjkanje hranil.

Znanstveniki so se v številnih sodobnih raziskavah osredotočili na pomen epigenetskih lastnosti pri osebah s preobčutljivostjo na gluten in celiakijo. Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med določenim metilacijskim profilom posameznikov in povišanim vnetjem ter preobčutljivostjo na gluten.

Ustrezna metilacija je ključni faktor pri razvoju in vzdrževanju zdravega prebavnega sistema in črevesnega mikrobioma. Črevesje je preko zaužite hrane neprestano v stiku s snovmi iz okolja. DNA metilacija pa je glavni faktor, ki določa delovanje črevesja glede na zunanje vplive, kot je prehrana.

Kako hrana vpliva na telo

Privoščite si Priročnik, ki razgrne katera hrana vpliva na dobro metilacijo ter vsebuje recepte, ki preprečujejo vnetja.

Več o izdelku

Metilacija in motnje v delovanju nadledvičnih žlez

Raziskave kažejo, da je DNA metilacija odvisna od reakcij telesa na stres. Obrambni mehanizem telesa proti stresu obsega številne organe in sisteme, kot so živčni, endokrini, metabolični, imunski in limfatični sistem.

Nadledvične žleze v odgovoru telesa na stres igrajo pomembno vlogo. Telo v stresni situaciji signalizira nadledvičnim žlezam, da sprostijo hormon kortizol. Pod dlje časa trajajočim stresom so nadledvične žleze neprestano prisiljene izločati velike količine kortizola, kar jih preobremenjuje in izčrpava. Posledično postanejo nezmožne sproščati ustrezne količine kortizola, kar ovira sposobnost obvladovanja stresnih situacij.

Če pogosto čutite izčrpanost in simptome, kot so možganska megla, nespečnost, nizek nivo energije in koncentracije, težave z zbujanjem, tesnoba, zaprtost, pridobivanje telesne teže, ki se je zlepa ne gre znebiti in neustavljiva želja po uživanju maščobne ali slane hrane – obstaja možnost, da se soočate z neustreznim delovanjem nadledvičnic. Kot rešitev se svetujejo ukrepi za zdravljenje nadledvičnic, med katerimi je razstrupljanje telesa eno ključnih orodij. To pripomore k odstranitvi odvečnih strupov iz organizma in omogoča telesu boljši odziv na proces zdravljenja.

Razstrupljevalni sistem vključuje jetra, ledvice in limfatični sistem. Njihovo neravnovesje vodi v kemično in okoljsko preobčutljivost, motnje v delovanju imunskega sistema ter intoleranco do prehranskih dopolnil in zdravil. Zaradi oslabljenega organizma, ki je lahko posledica neustreznega delovanja nadledvičnih žlez, se priporoča posluževanje oblik razstrupljanja pod nadzorom strokovnjaka.

Vloga metilacije pri razstrupljanju

Da lahko izvaja vitalne funkcije, se telo predvsem pri pretvorbi hranil v energijo zanaša na proces metilacije. To vključuje proizvodnjo potrebnih snovi za nevtralizacijo prostih radikalov in razstrupljanje.

Vsi telesni organi in njihove celice vsebujejo antioksidante, ki pomagajo ščititi celice pred oksidiranjem. Organi, kot so srce, ledvice, pljuča, možgani, črevesje in jetra so neprestano v pogonu, kar terja velike količine energije. Ti organi za neprestano delovanje porabijo ogromno biološke oblike energije oz. ATP-ja. Kot stranski produkt popolne porabe ATP-ja v mitohondrijih nastanejo prosti radikali. Ti, kadar niso pod nadzorom, lahko vodijo v nepravilno funkcijo organov in toksičnost. Neprestana izpostavljenost toksinom iz okolja pa prav tako povečuje preobremenjenost telesa s strupi.

Glutation je antioksidant, ki sodeluje pri razstrupljanju telesa predvsem težkih kovin, kot so živo srebro, svinec, kadmij, pa tudi karcinogenov, kot je benzen ali kemikalij, kot je BPA (bisfenol A). Za zaščito telesa pred strupenimi snovmi je torej sinteza in uporaba glutationa bistvena. Z večanjem izpostavljenosti toksinom pa tudi potreba po proizvodnji glutationa raste. Proces metilacije je z izgradnjo glutationa tesno povezan, kar pomeni, da lahko motnje metilacije ovirajo njegovo proizvodnjo. Kemijska reakcija metilacije tvori homocistein, katerega del telo porabi za izgradnjo cisteina, ta pa sestavlja antioksidant glutation.

Izogibanje strupom iz okolja in vzdrževanje hranljive ter uravnotežene prehrane podpira proces metilacije in ustrezno izgradnjo glutationa, kar omogoča učinkovito razstrupljanje.

Ali slaba metilacija lahko povzroča rdeče izpuščaje na koži (cherry angiome)?

Cherry angiomi, kot se imenujejo po češnjevo rdeči barvi, oz. senilni angiomi ali pege Campbell de Morgan so majhna nenevarna kožna znamenja, ki se pojavijo največkrat na trupu ali na zgornjih delih okončin. Sicer popolnoma benigni so lahko ti žilni tumorji za posameznika precej moteči. Njihov nastanek je povezan s starostjo, hormonskimi spremembami (npr. v nosečnosti), nekatere raziskave pa povezujejo njihov burni nastanek z izpostavljenostjo določenim kemijskim substancam, kot je bromid, toksinom in zdravilom, kot so citostatiki in ciklosporin. Posamezniki, pri katerih se pojavljajo tovrstni tumorji, imajo podoben metilacijski profil oz. epigenetiko, kar lahko ponovno potrjuje vpletenost metilacije v njihov nastanek in pomembnost metilacije pri razstrupljanju telesa obremenjujočih strupov.

Dejavniki, ki vplivajo na metilacijo:

Dejavniki, ki lahko vplivajo na metilacijo, so številni. Določeni encimi, vitamini, minerali, prekurzorji in kofaktorji so odgovorni za aktivacijo metiliranja, pomanjkanje katerega od teh pa lahko povzroči motnje.

Prekurzorji:

Homocistein,
Holin,
Metionin,

Kofaktorji:

Cink,
B2, B3 in B6,
B12

Genetski polimorfizmi encimov:

COMPT
MTHFR

Homocistein

Homocistein je snov, ki nastane kot stranski produkt presnove aminokisline metionina in je navadno prisoten v krvi. Kopičenje homocisteina oz. hiperhomocisteinemija je lahko pokazatelj pomanjkanja folatov in vitamina B12. Vpliva lahko na potek metilacije, povečuje tveganje za demenco, krvne strdke v venskem žilju, aterosklerozo in kap. Določena stanja, kot so luskavica, bolezen ledvic, hipotiroidizem, MTHFR in pomanjkanje vitamina B12 ali B6, lahko vodi v povišane nivoje homocisteina v krvi in povečajo tveganje za motnje v metilaciji.

MTHFR

MTHFR (metilentetrahidrofolat) je encim, ki sodeluje v procesu metilacije. Nekatere kopije gena MTHFR, ki je zadolžen za proizvodnjo tega encima, so bolj nagnjene k disfunkcionalnosti kot druge.

Ljudje z zmanjšano aktivnostjo encima MTHFR so bolj izpostavljeni tveganju za povišan nivo homocisteina v krvi, kar vodi v neustrezno metilacijo. Srčnožilne bolezni, utrujenost in depresija so nekatera izmed obolenj, povezanih s to genetsko predispozicijo.

Posamezniki z določenim MTHFR genotipom in preobčutljivostjo na gluten so zaradi večjih količin proizvedenega homocisteina bolj podvrženi višjim nivojem vnetnih markerjev v telesu. To vnetje lahko prispeva k poškodbam občutljive stene črevesja.

Prepustno črevo pomeni prehod velikih nedokončno prebavljenih molekul v krvni obtok, kar v telesu sproža vnetni odziv. S tem razlogom se ljudem z MTHFR kot del zdravljenja priporoča brezglutensko dieto. Izogibanje snovem, ki povečujejo vnetje, zmanjša obremenitev telesa.

Raziskava je pokazala, da sta pri ljudeh s hiperhomocisteinemijo kot posledico polimorfizma MTHFR C677T pogosteje prisotna enteropatija (bolezen črevesja) in pomanjkanje folatov. Analize so pokazale tudi povezavo med folati, vitamini B 12 in količino homocisteina.

Uživanje živil, bogatih z vitamini B6, B12, folno kislino in folati (kot je zelenolistna zelenjava) lahko pomaga uravnavati homocistein v krvi, za koristno pri uravnavanju ravni omenjenih snovi pa se je izkazala tudi brezglutenska dieta. Mutacija gena MTHFR lahko kaže tudi na preobremenjenost telesa s strupi, zato je dobro poskrbeti za ustrezno razstrupljanje.

Kako lahko vplivate na proces metilacije?

Nekateri ljudje so preko dedovanja določenih genov izpostavljeni slabše uravnavani metilaciji. Poleg dednih dejavnikov so lahko vzrok oslabljeni metilaciji še pomanjkanje prekurzorjev in kofaktorjev. V nadaljevanju so opisani dejavniki, ki lahko vplivajo na metilacijo. Na nekatere od teh gre vplivati, medtem ko so drugi izven našega nadzora.

Prehrana

Hranila v procesu metilacije igrajo pomembno vlogo. Pomembnejša med hranili so magnezij, cink, niacin, betain, vitamini B12, B6, B2, folati in drugi. Pomanjkanje teh lahko vodi v neustrezno metilacijo. Na to lahko pozitivno vplivate z uravnoteženo prehrano, sestavljeno iz hranljivih živil, kot so sveža zelenolistna zelenjava, sadje, polnozrnata živila in fižol.

Genetika

Ljudje z genetskim polimorfizmom imajo slabšo sposobnost absorpcije hranil, potrebnih za metilacijo, zaradi česar so lahko bolj podvrženi motnjam metilacije.

Prebava

Metilacija je v telesu zelo močno odvisna od hranil, zato je bistveno skrbeti za zdravo prebavo. Zdravstvena stanja, kot so alergije na določena živila, prebavne bolezni in spremenjene količine želodčne kisline lahko zmanjšajo absorpcijo hranil.

Ostalo

Drugi dejavniki, ki vplivajo na metilacijo, vključujejo kronične infekcije, velike količine čustvenega stresa, kajenje, zlorabo alkohola, izpostavljenost težkim kovinam in jemanje določenih zdravil, kot so oralni kontraceptivi in antacidi.

Naravni načini za izboljšanje metilacije

Podpora razstrupljanju

Preobremenjenost telesa s strupi lahko negativno vpliva na metilacijo. Razstrupljanje je prvi korak na poti do urejenega cikla metilacije. Za pomoč pri razstrupljanju telesa smo oblikovali Strokovni priročnik Zavladajte nad toksičnostjo, ki nudi vso podporo pri vračanju ravnovesja in močnejšemu imunskemu sistemu. Zagotovite si svojega »tukaj« (https://petielement.si/izdelek/strokovni-prirocnik-za-krepitev-imunskega-sistema/ ).

Uživanje »superživil«

Živila, poznana kot »superživila«, so zelo bogata s hranili, ki koristijo metilaciji. Vključujte hrano, ki vsebuje veliko vitaminov B in folne kisline. Dobri viri vitamina B so sveža zelenolistna zelenjava, kot so ohrovt, špinača, okra, brokoli, orehi, šparglji, polnozrnata živila, sončnična semena in mandlji.

Skrb za zdravo prebavo

Zdrav prebavni sistem je zaslužen za ustrezno absorpcijo hranil, potrebnih za nemoteno delovanje metilacije. Uživanje probiotične hrane in fermentiranih živil, kot so kokosov kefir, kimchi, kombuča, tempeh in jabolčni kis pomaga pri ohranjanju zdrave mikrobiote v črevesju in posledično zdrave prebave.

Obvladovanje obremenjenosti organizma s strupi

Konzervirana hrana vsebuje veliko konzervansov in škodljivih aditivov, ki na telo delujejo strupeno. Veliko tradicionalno vzgojenih živil prav tako vsebuje visoke količine pesticidov. Takšni vrsti živil se je dobro izogibati in uživati organsko sveže sadje in zelenjavo. Prav tako se je potrebno zavedati, da se veliko strupenih snovi nahaja tudi v čistilih in higienskih izdelkih, namenjenih za domačo uporabo. Umetne izdelke je smiselno zamenjati z naravno alternativo.

Omejevanje vnosa stimulansov

Omejite vnos kofeina, alkohola in kajenje, saj onemogočajo prebavo in porabo B vitaminov. Pomanjkanje le teh pa lahko vodi v moteno metilacijo.

Omejevanje vnosa živalskih beljakovin

Beljakovine živalskega izvora, saturirane maščobe in sladkor povečajo ravni homocisteina v vašem telesu, kar lahko povzroča oslabljeno metilacijo. Prav tako ovirajo porabo zalog vitaminov.

Podprite metilacijo z Vagusom

Podprite proces samozdravljanja in si vrnite ravnovesje s pomočjo štirimesečne spletne šole Vagus.

Več o 4. šoli

Kako naprej?

Čisto vsaka celica v telesu je torej nekako odvisna od procesa metilacije. Kakršnokoli neravnovesje v procesu metilacije lahko na biološke procese vpliva negativno. Nekateri izmed simptomov motenj metilacije so disfunkcija imunskega sistema, kronično vnetje, neravnovesje nevrotransmitorjev, duševne motnje, avtoimune bolezni, kronična izčrpanost, rak, ter preobčutljivosti na hrano ali kemikalije.

Razstrupljanje, vzdrževanje zdrave prebave, omejevanje živalskih beljakovin, kofeina, alkohola in kajenja, uživanje superhrane, ter hrane, bogate z folno kislino in B vitamini, lahko pomagajo optimizirati metilacijo za boljše zdravstveno stanje in manj težav. Vendar pa so ljudje s pridruženimi obolenji (kot je insuficienca nadledvičnih žlez) lahko na agresivnejše pristope zdravljenja in obravnave metilacije bolj občutljivi, zato se pred pričetkom kakršnegakoli programa ali zdravljenja priporoča posvet s strokovnjakom ali zdravnikom.

V studiu pa vas bo z veseljem in strokovnostjo sprejela ekipa fizioterapevtov in kineziologov z obširnim dodatnim znanjem iz fiziologije, biokemije in vas usmerila na poti do zdravja in dobrega počutja. Preko spleta usmerjamo vse moči v širjenje znanja s programi, kot je Spletna šola živca Vagus za samozdravljenje.

Storite nekaj zase

Rezervirajte si uvajalno diagnostično uro z našimi strokovnjaki.

Priskrbite si termin Več o uvajanju

Literatura

Vidmar M, Grželj J, Geršak K, Mlinarič-Raščan I (2016). Spremenjena aktivnost encima 5,10-metilentetrahidrofolat reduktaze (MTHFR) kot dejavnik tveganja za številne bolezni. Zdrav Vestn. 85: 324–3
Gnodi E, Meneveri R, Barisani D (2022). Celiac disease: From genetics to epigenetics. World J Gastroenterol 28(4): 449 – 63. doi:10.3748/wjg.v28.i4.449
https://sl.dralexjimenez.com/epigenetika-debelost-presnovna-bolezen/amp/#References
Cohen AD, Cagnano E, Vardy DA (2001). Cherry Angiomas Associated with Exposure to Bromides. Dermatology 202: 52 – 3.
Ma H, Zhao G, Shi F, Wang Y (2006). Eruptive cherry angiomas associated with vitiligo: Provoked by topical nitrogen mustard? Journal of Dermatology 33: 877 – 9.
Ten Broek RW, Koelsche C, Eijkelenboom A, Mentzel T, Creytens D, Vokuhl C (2020). Kaposiform hemangioendothelioma and tufted angioma – (epi)genetic analysis including genome-wide methylation profiling. Ann Diagn Pathol. 44:151434. doi: 10.1016/j.anndiagpath.2019.151434. Epub 2019 Dec 10. PMID: 31887709.

Prijavite se na prejemanje strokovnih člankov

Za vas jih pišejo fizioterapevti in kineziologi v sodelovanju z zdravniki specialisti.

"*" indicates required fields

Več strokovnih člankov

Nenalezljive kronične bolezni, Patologije

Uničite slabe bakterije, izboljšajte imunski sistem

Zapletene skupnosti mikroorganizmov, imenovane "mikrobiota", naseljujejo različne površine našega telesa in sodelujejo v mnogih fizioloških procesih. Ti organizmi so izredno gosto naseljeni v črevesju, kjer so se s pomočjo evolucije razvili za razgradnjo različnih prehranskih snovi in nosijo pomembno vlogo v procesu človeške prebave. Njihova aktivnost izboljšuje prebavno učinkovitost gostitelja (torej človeka) in hkrati mikrobom zagotavlja stalno oskrbo s hranili.

Hrana, Nenalezljive kronične bolezni, Patologije

Prepreči poškodbe dna, prepreči vnetja

V jedru celice se nahaja skrivnost, ki pogajanja vedno pogostejše sodobne vnetne bolezni. Gre za dedni material, ki se kopira in pomaga procesu samozdravljenja in obnove telesa. Vendar vsakič znova so kopirane celice ponovno bolne, saj prepisujejo že poškodovani dedni zapis in živijo v okolju, ki jo je poškodoval, brez spremembe.

Splošno

Vrat je treba obravnavati kot celoto

Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibe glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, sprednje in zadnje živčne korenine, možgansko deblo. Vrat se premakne vsaj 600 krat na uro in zato ne čudi, zakaj imamo prav z njim toliko težav. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba.

PROGRAMI PRILAGOJENI VAM