O nas

Parkinsonova bolezen in gibanje

Špela Jakša, Peti element studio

Ustrezna vadba je pomemben del zdravega načina življenja za vse. Za ljudi s Parkinsonovo boleznijo pa je več, kot le zdrava – je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja, mobilnosti in aktivnosti njihovega vsakdanjika in zadovoljivega, samostojnega življenja.

Parkinsonova bolezen je kronična in počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere glavna značilnost je onemogočanje posameznikove zmožnosti, da vpliva na lastno gibanje. Njeni najpogostejši simptomi so tresenje, upočasnjenost v gibanju, togost in slabo ravnotežje. Slednje lahko znatno izboljšajo usmerjene vaje in fizična aktivnost, njihovo koristnost pa podpirajo izsledki številnih raziskav. Ena izmed teh je tudi Parkinson's Outcomes Project – trenutno največja klinična raziskava o Parkinsonovi bolezni, ki je zajemala preko 12.000 udeležencev iz petih držav. Njeni izidi so pokazali, da oboleli posamezniki, ki pričnejo telovaditi zgodaj in vadbi posvetijo vsaj dve in pol uri na teden, občutijo počasnejši upad kakovosti njihovega vsakdanjega življenja v primerjavi s tistimi, ki z redno telovadbo pričnejo kasneje v življenju. Ključnega pomena za uspešno upravljanje z boleznijo je torej vzpostavitev zgodnjega in rednega vadbenega režima, ki pa mora vključevati nekaj bistvenih vsebin. Gre za vaje, ki povečujejo ali ohranjajo gibljivost in prožnost, aerobno komponento in vaje za moč. Med njih štejejo kolesarjenje, hitra hoja, tai chi, jogo, pilates, ples, vaje z utežmi, boks (z boksarsko vrečo) in podobno. Vse našteto ima pozitiven vpliv na simptome Parkinsonove bolezni, a ne smemo pozabiti, da ne obstajajo standardizirani vadbeni predpisi, ki bi bilo ustrezni za vsakogar. Vrsta vaj je odvisna od posameznikovih simptomov in zastavljenih izzivov. Za ljudi, ki veliko sedijo, ima lahko že hoja oziroma gibanje nizke intenzitete blagodejen učinek. Za aktivnejše ljudi je mogoče, da sčasoma napredujejo do rednejših in bolj intenzivnih aktivnosti. Številni pristopi imajo dober učinek pri ohranjanju in izboljšanju mobilnosti, prožnosti in ravnovesja s čimer lajšajo različne simptome bolezni kot sta npr. depresija ali zaprtost. Raziskovalci v študiji so sklenili, da gibanje deluje zelo blagodejno in zdravilno. Najpomembnejša stvar pa je seveda njihovo redno izvajanje. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je pomemben dejavnik najti vadbo v kateri uživate in zato vztrajate.

Ljudje v zgodnji fazi Parkinsonove bolezni so pogosto enako močni in telesno dela zmožni, kot zdravi ljudje iste starosti. Žal pa napredovanje bolezni lahko vodi v številne fizične spremembe kot so:

  • izguba prožnosti v sklepih, kar lahko vpliva na ravnotežje,
  • zmanjšanje moči v mišicah, kar vpliva na hojo in
  • zmožnost samostojnega vstajanja ter upad kardiovaskularnega delovanja, kar vpliva na vzdržljivost.

SODOBNI PILATES IN PRILAGOJENE VAJE

Varna in zabavna vrsta gibanje je zagotovo pilates, a predno se z gibanjem prične je potrebno slediti nekaj osnovnim napotkom. Primarna je vsekakor varnost. Pred začetkom vadbenega programa se je potrebno posvetovati z vašim nevrologom in osebnim zdravnikom o morebitnih zadržkih in priporočilih. Sodelujte z njim in poskušajte identificirati vaše skrbi in prepoznati svoje omejitve. Pred začetkom pilatesa ali izbranega gibanja je potrebno strokovnjaka, ki gibanje izvaja, obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, kajti za varnost je pomembna individualna prilagoditev vaj. Zbrati je treba vaje s katerimi si boste omejitve izboljšali in posledično izboljševali svoje počutje. Strukturiran vadbeni program naj vsebuje aerobne vaje (lahko tudi hitra hoja), vaje za izboljšanje moči, ravnotežja in gibljivosti. Uporabljajte merilec korakov (pedometer) in ugotovite, koliko korakov naredite na dan in nato število le teh postopoma povečujte. Danes ima že skoraj vsak pametni mobilni telefon in digitalne zapestne ure vgrajene pedometre ali možnost uporabe aplikacije za štetje korakov. Telovadite tako zunaj kot znotraj domačega okolja. Predlagamo, da pogosto spreminjate svojo rutino, saj s tem ohranite zanimanje za vadbo in ostanete motivirani. Na tem mestu vas ponovno spodbujamo, da izberete vadbeni program v katerem uživate.

Pomembno je izpostaviti, da je gibanje v pilatesu nadzorovano in gibi včasih velikega, včasih majhnega obsega gibanja, a ravno raznovrstni gibi lahko naredijo občutno spremembo pri ljudeh s Parkinsovo boleznijo. Pričevanja ljudi, ki poročajo o izboljšanju telesnega počutja po pričetku z vadbo so čedalje bolj številčna, saj pilates vključuje vaje za mišice, ki pri drugih vrstah vadbe ostanejo nedotaknjene. Eden izmed teh je npr. moški, 48. letni Slovenec, ki je nedavno postal član skupine, ki se enkrat tedensko druži v prostorih društva Trepetlika v Ljubljani. Že več let društvo organizira raznolike vadbene metode vključno s pilatesom. Po ugotovitvi, da je ta bistveno izboljšal rigidnost in ravnotežje njihovih članov, so pričeli z rednimi vadbami pilatesa enkrat tedensko. Slednje so se izkazale za tako priljubljene, da so bili primorani narediti čakalno listo. Praksa se uspešno širi, saj gre za vaje, ki so posebej ukrojene za posameznike, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo.

Kot meni biokemičarka in fizioterapevtka Špela Jakša, lastnica studia Peti element, bi se lahko ljudje posluževali katerihkoli vaj za izboljšanje svojega stanja, a je sodobni pilates tisti, ki ponuja optimalno vstopno točko za nadaljnje izboljšave. Osnovni principi pilatesa kot so optimalno dihanje, povečanje moči, kontrole v trupu in izboljšanje fleksibilnosti ter ravnotežja, so v izjemno pomoč pri omiljenju učinkov, ki jih ima bolezen na človeško telo. Eden izmed udeležencev vadb je dejal, da se pred pričetkom rednega izvajanja pilatesa počutil leseno in zaprto. Michael S. Okun, nacionalni medicinski direktor Nacionalnega Parkinsonovega sklada iz Amerike je povedal, da že lepo število raziskav podpira teoretske predpostavke o blagodejnemu učniku, ki ga ima pilates na obolele. Po Okunovih besedah ta svojim pacientom vadbo vedno primerja z zdravilom – če ga uživajo vestno potem bo napredek hiter in občuten. Udeleženci skupinskih vadb so dejali, da jim vaje ne predstavljajo hujšega bremena, kar naredi program privlačnejši za ljudi, ki nimajo predhodnih izkušenj z obiskovanjem vadb ali rekreiranja na sploh. Povrh vsega pa ne smemo pozabiti na pozitiven psihološki učinek, ki ga ima vadba na posameznika, saj se izvaja v spodbujajočem okolju z ljudmi, ki se soočajo z enako življenjsko situacijo.

IZBRANE VAJE

Predstavljene vaje so v pomoč vsakomur, ki želi pozitivno delovati na svoje telo in misli. Vaje izvajamo počasi, ob izvedbi mora biti prijetno, končne položaje gibov zadržimo nekaj sekund. Vaje ponavljamo vsak dan, prvi teden do 5-krat (na vsako stran), vsak teden dodajamo 2 ponovitvi, po treh tednih do 12-krat in med posameznimi vajami ne zadržujemo diha.

Vaja korak naprej z dvigom obeh rok - ker mora biti korak naprej vedno dovolj siguren in za doseganje daljšega koraka z ustrezno gibljivimi mišicami kolka. Izvedba: stojimo vzravnano, roki potisnemo za seboj. Nato stopimo z eno nogo naprej in obe roki iztegnemo nad glavo. Stopimo v začetni položaj in vajo ponovimo tudi na drugi nogi. Koleno sprednje noge ne potiskamo nenadzorovano naprej ampak je poudarek na seganju rok in hrbtenice navzgor.

IZDIH VDIH

Vaja stopanje v razkorak z aktivnimi rokami - zaradi omejitev v gibanju je potrebno izkoriščati velike amplitude gibanja in stimulirati stabilnost. Izvedba: stojimo vzravnano in obe dlani pritisnemo ob stegna. Z eno nogo stopimo vstran, medtem ko roki odpremo v črko T. Vrnemo se v začetni položaj in zelo aktivno potisnemo dlani ob sebe (lahko celo udarimo roki ob nogi). Z drugo nogo stopimo vstran in roki odpremo v črko T.

VDIHIZDIH

Vaja dvig ene noge stoje - kontrolirano dvigovanje noge je osnova za varno hojo (ob oteženem ravnotežju se z eno roko držite stene ali stola). Izvedba: vdih stojimo stabilno. Ob izdihu eno nogo počasi dvignemo pred seboj, ne da bi enostransko dvigovali medenico. Ob vdihu nogo počasi in kontrolirano spustimo nazaj na tla. Ob izdihu dvignemo drugo nogo in jo kontrolirano spustimo nazaj na tla.

VDIHIZDIH

Nekatere raziskave kažejo, da lahko vadbe učinkujejo tudi preventivno proti pojavu depresije, ki je pogosta spremljevalka obolelih. Ena od članic, ki redno obiskuje vadbo pilatesa v Ljubljani je dejala, da so vaje na programu narejene tako za dušo kot za telo, saj spodbujajo osnovanje zavedanja o lastnem telesu in negujejo občutek, da si lahko vsak pomaga ne glede na situacijo, v kateri se znajde v danem življenjskem trenutku. Vaje so ji pomagale ohraniti njen aktivni življenjski slog, ki ga sestavljajo golf, planinarjenje in hitro hojo. Povedano drugače so ji vadbe vlile poguma in ponovno obudile zamrlo samozavest. V Petem elementu smo mnenja, da vaša bolezen ne sme biti vaša vsebina in da je s primernim pristopom ter lastno voljo do moči mogoče uresničiti vse bližnje in oddaljene cilje.

Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in hkrati predlagamo, da preberete preostale članke. Največja naložba je namreč investicija vase. Več o nas si lahko preberete tukaj, sicer pa nas lahko kontaktirate sedem dni v tednu preko naših kontaktov.

LITERATURA

B.E. Fisher, Q. Li, A. Nacca, G.J. Salem, J. Song, J. Yip, J.S. Hui, M.W. Jakowec, G.M. Petzinger, Treadmill exercise elevates striatal dopamine D2 receptor binding potential in patients with early Parkinson’s disease, Neuroreport. 24 (2013) 509–514
M.J. Zigmond, R.J. Smeyne, Exercise: Is it a neuroprotective and if so, how does it work?, Park. Relat. Disord. 20 (2014) 123–127
M.R. Rafferty, P.N. Schmidt, S.T. Luo, K. Li, C. Marras, T.L. Davis, M. Guttman, F. Cubillos, T. Simuni, Regular Exercise, Quality of Life, and Mobility in Parkinson’s Disease: A Longitudinal Analysis of National Parkinson Foundation Quality Improvement Initiative Data, J. Parkinsons. Dis. 7 (2017) 193–202
F.J. David, J.A. Robichaud, S.E. Leurgans, C. Poon, W.M. Kohrt, J.G. Goldman, C.L. Comella, D.E. Vaillancourt, D.M. Corcos, Exercise improves cognition in Parkinson’s disease: The PRET-PD randomized, clinical trial, Mov. Disord. 30 (2015) 1657–1663
G.O. Reynolds, M.W. Otto, T.D. Ellis, A. Cronin-Golomb, The Therapeutic Potential of Exercise to Improve Mood, Cognition, and Sleep in Parkinson’s Disease, Mov. Disord. 31 (2016) 23–38

Ekipa

Peti element prezentira STOTT PILATES® in GYROTONIC® in GYROKINESIS® tehniko po mednarodnih standardih ter post-rehabilitacijo, masažo, trigger point terapijo, sprostitev fascije in NMT.

Peti element studio
Barjanska 62, 1000 Ljubljana