O nas

Bolečina v križu (ledvenem predelu)

Žiga Tavčar, Peti element studio

Bolečina v križu oziroma ledvenem predelu, je definirana kot nelagodje, bolečina v mirovanju ali med gibanjem, občutek prekomerne napetosti mišic, ki je locirana pod 12. rebrom in nad veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Časovno jo delimo na akutno, subakutno in kronično bolečino v križu.

Ledvena hrbtenica ima 5 vretenc, ki so večja od prsnih in vratnih. Med vretenci so intravertebralni diski, ki so sestavljeni iz želatinastega jedra (nucleus pulposus) in fibroznega obroča (annulus fibrosis). Kompleks vsebuje številne kostne elemente, ligamente, mišice in živce. Ledvena hrbtenica izjemno močna, saj varuje hrbtenjačo in živčne korenine, hkrati pa je zelo gibljiva in nam omogoča premikanje v vseh treh ravninah, ki vključujejo odklon v stran (laterofleksijo), rotacijo, upogib (fleksijo) in izteg (ekstenzijo).

Mišice v grobem delimo na lokalne in globalne. Globalne mišice so velike in zmožne velikih navorov, saj delujejo na trup in hrbtenico, ne da bi se pripenjale na vretenca. To so rectus abdominis, obliquus externus in del iliocostalisa. Lokalne mišice imajo izvor in pripenjališče na samih ledvenih vretencih in so zadolžene za segmentalno stabilnost rer direktno motorno in proprioceptivno kontrolo lumbalne hrbtenice. To so multifidusi, psoas major, quadrantus lumborum, intraspinalne in intratransverzalne mišice, del iliocostalisa in longissimusa, transversus abdominis, diafragma in zadajšnji snopi obliquus internusa. Pravilno zaporednje delovanja in aktivacija teh mišic je ključnega pomena. Naredite nekaj zase in začnite z diagnostično uro od kje izvirajo težave, nato pa si rezervirajte uvajalno uro z našimi strokovnjaki.

Zakaj pride do kroničnih bolečin v ledvenem predelu?

Ni dvoma, da lahko bolečino v ledvenem predelu povzročijo tumorji, infekcije in druga življenje ogrožajoča stanja. Specialisti se z omenjeni primeri srečajo relativno pogosto. Po študijah sodeč je pojavnost resnih omenjenih primerov, ki opisujejo simptomatiko kronične bolečine v ledvenem predelu, manj kot 5%. Obisk zdravnika se priporoča, ko so prisotni simptomi kot so urinska in blatna inkontinenca, perianalne anastezije, progresivna izguba moči spodnjih udov, zgodovina rakavih obolenj, nenamerna izguba telesne teže, vročina, nočno potenje, progresivna nočna bolečina, pretekla infekcija urogenitalnega trakta ali kože, konstantno omejevanje gibanja v vseh ravninah, bolečinah v trebuhu, občutek pulzirajoče mase v trebuhu, suha usta, bruhanje, znaki šoka, splošno slabo počutje, zgodovina padca in višine, posebej, če je prisotna osteoporoza in neizboljšanje simptomov po 6 tednih konzervativnega zdravljenja.

Na kratko bomo opisali nekaj možnih izvorov bolečine v tem predelu.

Sakroiliakalni sklep
Sakroiliakalni sklep sestavljata leva in desna črevnica (ilium) in križnica (sacrum). Bolečina je običajno prisotna v spodnjem delu ledvene hrbtenice in se lahko širi proti spodnjim okončinam. Znanstveniki ocenjujejo, da je razlog za 20% bolečin v križu. Zaradi hormonskih sprememb med nosečnostjo gre za pogosto vzrok bolečin v križu pri nosečnicah. Več si preberite v tem članku.

Fasetni sklepi
Fasetni sklepi so sinovialni sklepi med dvema vretencema, oživčujejo jih sinuvertebralni živci. Raziskave kažejo, da je razmerje nosilnosti teže med fasetnimi sklepi in intravertebralnimi diski, pri populaciji brez degenerativnih sprememb in poškodb, 20:80 v prid diskov. Če se intravertebralni diski zožijo (npr. zaradi degenrativnih sprememb in premalo telesne aktivnosti) , se del teže, ki bi jo morali nositi diski, prenese na fasetne sklepe, kar lahko privede do vnetja le-teh. Fasetni sklepi so tudi dovzetni za zlome, avulzijo sklepne ovojnice in osteoartritis. Pri vnetih fasetnih sklepih je običajno najbolj boleč izteg (ekstenzija) trupa.

Medvretenčni (intervertebral) disk in hernije
Poškodbe intravertebralnega diksa zajemajo kemične, morfološke in biofizične spremembe. Jakost poškodbe ocenjujejo glede na globino penetracije želatinastega jedra v fibrozno ovojnico in okoliška tkiva. Degeneracija diska vpliva na njegovo zmožnost prenašanje kompresijskih sil. Stres na želatinasto jedro postane iregularen, v določenih primerih se zmanjša na nič in se prenese na okoliške strukture.

Disk postane boleč zaradi dveh mehanizmov v kombinaciji. Vnetne substance, ki so odgovor na vnetje, povzročijo kemično izzvano bolečino v okoliških prostih živčnih končičih. Medtem lahko stres na želatinasto jedro povzroči mehanično izzvano bolečino. Če prodre želatinasto jedro iz fibroznega obroča, lahko pritiska na živčne korenino ali hrbtenjačo, kar lahko sproži nevrološke simptome na spodnjih okončinah in medeničnem obroču, lahko se pojavi išias. Več o slednjem si preberite tukaj.

Ali ima lahko bolečina v križu vzrok drugje, kot v križu samem?

Mišičnoskeletne težave rehabilitiramo s pomočjo posturalnih, korekturnih vaj, odpravo mišičnih neravnovesji in korekcijo ostalih biomehničnih deficitov, s katerimi dosežemo boljšo statično in dinamično kontrolo sistema, tako v regiji bolečine, kot v nebolečih regijah.

Bolečina v križu je lahko posledica zmanjšanega obsega gibanja, moči, vzdržljivosti, neučinkovitega živčnega nadzora in drugih faktorjev. Tako lahko omejen obseg gibljovsti v ramenskem (glenohumeralnem) sklepu pri aktivnostih, ki zahtevajo dvig rok v elevacijo (npr. tenisači, odbojkarji, električarji), povzroči kompenzatorno povečanje ledvene lordoze in povečanje strižnih sil v tem predelu, kar lahko vodi v bolečino v križu. Zaradi sodobnega načina življenja so iztegovalke (ekstenzorji) kolkov in odmikalke (abduktorji) pogosto prešibki. Prav te mišice pa so pomembne pri ledvenomedenični (lumbopelvični) stabilizaciji. V slednjem primeru je vzrok bolečine v križu lahko mišična šibkost. Lahko pa je težava omejena na fascijo, več tukaj.

Kako si lahko pomagate?

Na voljo je veliko terapij, ki zajemajo posturalne vaje, dihalne vaje, kinezioterapijo, manualno terapijo, masaže, trakcije, inštrumentalno fizioterapijo in druge. Študije ugotavljajo, da so pogosto uporabljeni nesteroidne protivnetne učinkovine (NSAID) neučinkoviti za daljše obdobje (8 in več tednov), dokazov, da bi bili enako učinkoviti kot konzervativni pristopi pa ni. Pomembno je omeniti, da NSAID zmanjšajo vnetje, ki pa je nujno potrebno za obnovo tkiva, med drugim tudi sklepni hrustanec, zato jemanje le-teh lahko omejuje pozitivne adaptacije, ki vam jih prinaša telesna aktivnost, s katero si želite izboljšati ali omejiti nastalo težavo. V nadaljevanju so predstavljene štiri vaje za stimulacijo struktur, ki podpirajo in razbremenjujejo križ, ker pa je osnovna rehrabilitacija bolečin v križu dihanje predlagamo, da preberete tudi članek o dihu.

1. Vaja: opora na komolcu sede na boku

Namen je krepiti stabilizatorje trupa in medenice. V bočnem položaju si trup podpremo s podlaktjo, koleno spodnje noge je pokrčeno, zgornje pa iztegnjeno. Obe stegnenici, celotna hrbtenica in glava so v ravni liniji, vendar ohranjamo fiziološke krivine hrbtenice. Odrivamo se od spodnjega komolca in pri povečanem pritisku ob odrivu poskušamo začutiti aktivnost trebušnih mišic (ne bolečino v križu).

Položaj odriva zadržimo 5 sekund, se sprostimo in počasi podaljšujemo čas. Pazimo, da so kolena, boki in rame v ravni liniji in odriv od komolca intenziven.

2. Vaja: krepitev mišic trupa

Namen je krepiti trebušne mišice in mišico zadnjice. Leže na hrbtu iztegnemo ene nogo po podlagi, potisnemo prste iztegnjene noge proti obrazu in meča potisnemo v tla. Nato pa iztegnemo nasproti ležečo roko rahlo za sabo, pri čemer ne dvignemo reber in stimuliramo trebušne mišice v izogib premiku ledvene in prsne hrbtenice.

Gibanje ponavljamo izmenično, 5× na eni nato 5× na drugi strani, skupno izvedemo 10 ponovitev. V primeru prisotnih bolečin v križu med vajo, nogo ne iztegnemo.

3. Vaja

Vaja je namenjena krepitvi hrbtnih mišic in mišic trupa. Zavzamemo položaj na vseh štirih (dlani pod rameni, kolena pod kolki) in ohranjamo fiziološke krivine hrbtenice. Počasi dvignemo eno dlan od tal, brez prenosa teže ali spremembe v položaju telesa.

Gibanje ponavljamo izmenično, 5× na eni nato 5× na drugi strani, skupno izvedemo 10 ponovitev. V primeru prisotnih bolečin v križu med vajo, težo prenesemo bolj na noge.

4. Vaja: razteg mišice piriformis

Namen je inhibirati zunanje rotatorje kolka, ki so zaradi sodobnega načina življenja in prevelikega sedenja pogosto prekomerno napeti. Tarčne mišice lahko raztegnemo tako, da se opremo z rokami, poravnamo hrbtenico, namestimo gleženj ene noge preko kolena druge noge, dokler ne začutimo raztega. Položaj ponovnimo na drugi strani.

Vajo ponavljamo dvakrat do trikrat na dan, razteg zadržujemo 20-30s, ko začutimo, da napetost popušča, dodamo razteg do naslednje bariere (usedemo se bližje peti noge, ki je na tleh). Ponovimo trikrat z vsako nogo posamično.

Iz zgoraj omenjenih primerov vidimo, da vse bolečine v križu niso enake in posledično zahtevajo različne pristope. Pogosto velik del težav izvira iz posledic sodobnega življenja, kjer preveč časa preživimo v neugodnih telesni drži in telesni neaktivnosti, psihični stres pa nam še dodatno potencira težavo, včasih tudi premalo hoje z bosimi nogami. Vabimo vas k lastnemu raziskovanju in hkrati predlagamo, da preberete preostale članke. Največja naložba je namreč investicija vase. Več o nas si lahko preberete tukaj, sicer pa nas lahko kontaktirate sedem dni v tednu preko naših kontaktov.

Skupinski programi
Individualni programi
Vse o gyrotonic tehniki
Terapevtski pilates na reformerjih

Literatura

  • Gyer G., Michael J., Calvert B., Spine and Joint Articulation for Manual Therapists, Handspring publishing, 2016, str. 113-121.
  • Fisherman M. S. Ballantyne J., Rathmell J., Bonica's Management of Pain, Lippincott Williams and Wilkins, 2010, str. 1157-1171, 1294-1312.
  • Reicherd B., Palpation Techniques: Surface Anatomy for Physical Therapists, Thieme, 2011, str. 261-276
Ekipa

Peti element prezentira STOTT PILATES® in GYROTONIC® in GYROKINESIS® tehniko po mednarodnih standardih ter post-rehabilitacijo, masažo, trigger point terapijo, sprostitev fascije in NMT.

Peti element studio
Barjanska 62, 1000 Ljubljana