About

Physical activity and colon cancer and rectal cancer

MESEC MAREC: MESEC MEDNARODNEGA BOJA PROTI RAKU DEBELEGA ČREVESA IN DANKE ali TELESNA DEJAVNOST IN RDČD

Tina Zdešar, Peti element studio (marec 2018)

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov na svetu, katerega incidenca narašča tako v Sloveniji, kot tudi v državah razvoja. Na to, kdo bo zbolel s katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi učinki številni dejavniki iz okolja in način življa, dedna nagnjenost in naključje. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročajo dejavniki, ki so povezani z življenjskim slogom. Ogrožajo predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim načinom življenja: sedeč način življenja, prekomerna telesna teža in energijsko prebogata hrana z malo vlakninami, skupaj z razvadami kot sta čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kajenja. Raki, ki jih povzročajo ti dejavniki tveganja, se lahko pojavijo tako rekoč na katerem koli organu, najpogosteje pa na širokem črevesju in danki, pljučih ter dojki.

Vse več je raziskav, ki dokazujejo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesja in danke prepričljiv. Telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za umrljivost zaradi raka danke in debelega črevesa ter tveganje za ponovitev te iste bolezni. Znanstveniki opozarjajo, da je telesna neaktivnost odgovorna za kar 13-14% obolenj za rakom debelega črevesa, kar presega 8% stopnjo tveganja zaradi genetskih nagnjen.

Pri določanju telesne aktivnosti moramo biti pozorni na obliko, pogostost in jakost telesne vadbe. Telesna dejavnost, ki ima varovalni učinek, naj bi bila zmerno do močno intenzivna in naj bi trajala 45-60 min, izvajati pa jo je potrebno vsaj pet dni v tednu. Pri tem je potrebno poudariti, da mora biti vsak vadbeni program varen ter prilagojen sposobnostim in morebitnim omejitvam posameznika.

O RAKU DEBELEGA ČREVESA IN DANKE

Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni ter drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Gre za obliko raka, ki se lahko v našem telesu, brez nekih očitnih znakov, razvija zelo dolgo. Ravno zaradi tega veliko tovrstnih rakov odkrijemo šele, ko je bolezen že v napredovalem stadiju z lokalnimi ali oddaljenimi zasevki in je prognoza ter preživetje, kljub kombiniranim oblikam zdravljenja, slaba. Vendar pa moramo razumeti, da je rak na debelem črevesu in danki ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Pri tem imajo ključno vlogo presejalni programi za zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, katerih namen je zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zmanjšanje števila novih primerov raka na debelem črevesu in danki.

SIMPTOMI IN ZNAKI RDČD

Znaki in simptomi bolezni so lahko dlje časa trajajoče bolečine v trebuhu (krči), napenjanje, vetrovi, spremembe pri odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanj, občutek, da se črevesje popolnoma ne izprazni, zaprtost), kri na blatu, slabost in bruhanje, izguba apetita, hujšanje in pogoste okužbe sečil. Glede na to, da je črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega v katerem delu črevesa leži tumor.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK RDČD

Dejavniki tveganja povečujejo možnosti za razvoj rakavih bolezni pri posamezniku. Kajenje, alkohol, neustrezna prehrana, debelost in nezadostna telesna dejavnost sami po sebi ne povzročajo raka, zmanjšujejo pa odpornost telesa za nastanek in razvoj bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je mogoče z vplivom na omenjene dejavnike tveganja preprečiti vsaj tretjino smrti zaradi raka.

Čeprav vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, dokazano povečajo:

- STAROST
Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.

- VPLIVI OKOLJA (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje)
Znanstveniki ocenjujejo, da so za nastanek raka debelega črevesa in danke v razvitem svetu v 60 % - 80 % odgovorni dejavniki okolja. Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno mesna in mastna hrana. Zato svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje kot se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. Prav tako je koristna tudi prehrana bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov in vitaminov A, C, D in E ter selen. Zanimivo je, da je do sedaj raziskovalcem uspelo dokazati znižano pojavnost raka in bolezni srca in ožilja le pri ljudeh, ki zaužijejo dovolj veliko količino sadja in zelenjave, ne pa pri osebah, ki uživajo dopolnila vitaminov. Najnovejše raziskave ugotavljajo, da so lahko visoke doze antioksidantih dodatkov v nekaterih primerih škodljive, saj med drugim povečajo tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih, tveganje za hemoragično kap in tveganje za raka na prostati. Nacionalni inštitut za rak – NCI priporoča, da se ljudje, ki se zdravijo za rakom, pred pričetkom jemanja dodatkov pogovorijo z osebnim zdravnikom. Zavedati se moramo, da uporaba sintetičnih vitaminskih dodatkov ni alternativa rednemu uživanju sadja in zelenjave. V sadju je več tisoč spojin, katerih vplivov na zdravje še ne poznamo. Zelo verjetno veliko antioksidantov še ni odkritih, poleg tega je kombinacija antioksidantov v sadju in zelenjavi optimalna, saj povzroči njihovo medsebojno regeneracijo in s tem potencira njihovo obrambo pred prostimi radikali.

Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.

- ČREVESNI POLIPI
Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko celo zaporo črevesa.

- KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI (tj. ulcerozni kolitis, crohnova bolezen)
Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki.

- DEDNA OBREMENJENOST
Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo večje tveganje. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa, je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom na dojki in bolniki z družinsko dedno nagnjenostjo za razvoj raka na različnih organih (Lynchev sindrom).

TELESNA DEJAVNOST IN RAK DČDČ

Število raziskav, ki ugotavljajo zaščitni vpliv telesne dejavnosti na pojavnost različnih bolezni razvitega sveta, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes in celo različna psihološka stanja, v zadnjem času hitro narašča. Prav tako zasledimo naraščajoče število epidemioloških raziskav o ugotavljanju vpliva telesne dejavnosti na nastanek raka. Med slednjimi prevladujejo raziskave rakavih bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo pri ljudeh, kot so rak debelega črevesa, danke, dojke in prostate. Raziskovalci na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav menijo, da je zaščitni učinek telesne dejavnosti pri nastanku raka debelega črevesa in raku dojke prepričljiv. Prav tako so opazni pozitivni učinki telesne dejavnosti tudi pri raku prostate in pljuč.

Preveč počitka in premalo telesne dejavnosti pri bolnikih s kroničnimi obolenji še dodatno pospešuje razvoj kroničnih bolezni in funkcionalno opešanje telesa. Rakava bolezen in njeno zdravljenje lahko povzročita spremenjeno presnovo. Med bistvene značilnosti spremembe presnove spada zlasti povečana razgradnja beljakovinskih struktur v telesu in njihova slaba obnova. To vidimo predvsem kot hitro izgubljanje funkcionalnih tkiv telesa, predvsem mišic. Bolnik izgublja kondicijo, je manj odporen, pojavita se brezvoljnost in depresija. Zato je redna telesna vadba za večino bolnikov z rakom izjemno koristna v obdobju bolezni in njenega zdravljenja ter kot rehabilitacija po bolezni. Ne vemo še veliko o učinku telesne vadbe na samo zdravljenje raka in rehabilitacijo po bolezni, vendar praksa in izsledki raziskav kažejo na številne ugodne učinke vseh vrst vadbe, ki pa mora biti redna in takšna, da je za bolnike prijetna.

ZAŠČITNI UČINKI TELESNE DEJAVNOSTI NA RAKA DEBELEGA ČREVESA

Med prepričljive dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, uvrščamo prehranske dejavnike (rdeče meso, prekajeno, soljeno ali s kemični konzervansi obdelano meso ter alkoholne pijače) in telesno, zlasti trebušno debelost. Med prepričljive dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek omenjenega raka pa uvrščamo telesno dejavnost.

Trenutni podatki kažejo, da je telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa koristna, saj ima ugodne učinke na telesno in duševno komponento, sposobnost preživetja ter kratkotrajne in dolgotrajne učinke zdravljenja bolezni. S tem namenom bolnikom priporočajo, da z aktivnostmi kolikor je mogoče nadaljujejo med samim zdravljenjem, in da se po opravljeni operaciji čim prej vrnejo k normalnim dnevnim dejavnostim.

Sedeč način življenja lahko štejemo kot neodvisni napovednik tveganja za raka debelega črevesa. Rekreativna telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa in danke je povezana z nižjo umljivostjo, pretežno sedeč način življenja pa z večjim tveganjem za smrt. Strokovnjaki se strinjajo, da je telesna dejavnost pred in po diagnozi raka debelega črevesa in danke povezana z večjo možnostjo preživetja, saj imajo posamezniki, ki so bili redno telesno dejavni pred postavljeno diagnozo višjo napoved preživetja v primerjavi s posamezniki, ki so pred postavljeno diagnozo poročali o ničelni telesni aktivnosti.

INTENZIVNOST, TRAJANJE, POGOSTOST IN TIP TELESNE DEJAVNOSTI

Rezultati študij, ki so preučevale povezavo med telesno dejavnostjo in tveganjem za nastanek raka so zelo skladne. Strokovnjaki ameriškega inštituta za raziskovanje rakavih bolezni – AICR ocenjujejo, da je zaščitni učinek sorazmerno odvisen od intenzivnosti (nizka, srednja, visoka), trajanja in pogostosti telesne dejavnosti. Največji je tako preventivni učinek pri ljudeh, ki so telesno najbolj dejavni, manjši pri ljudeh s srednjo in najmanjši pri ljudeh z nizko telesno dejavnostjo. Največji učinek na zmanjšanje tveganja za rak debelega črevesa ima višje intenzivna telesna dejavnost, ki jo izvajamo skozi daljšo časovno periodo.

Ameriško združenje za rak (ACS) je nedavno objavilo smernice, ki obravnavajo količino in intenzivnost telesne dejavnosti za doseganje stopnje telesne aktivnosti, ki bistveno zmanjša pogostost raka debelega črevesa. Smernice za odrasle narekujejo vsaj 150 min zmerne telesne dejavnosti ali vsaj 75 min močne aerobna telesna dejavnost tedensko. Izjema so ljudje, ki so v glavnem nedejavni. Zanje imajo lahko tudi vrednosti pod priporočili koristne učinke. Poleg aerobne dejavnosti priporoča tudi vadbo za moč in vadbo gibljivosti. Slednji moramo, upoštevajoč nekatere posebnosti bolnikov, prilagoditi.

Nekateri strokovnjaki za optimalno doseganje pozitivnih učinkov telesne vadbe priporočajo tudi višjo raven telesne dejavnosti. Čeprav optimalna intenzivnost, trajanje in pogostost telesne dejavnosti, potrebne za zmanjšanje tveganja raka debelega črevesa niso znane, znanstveniki menijo, da približevanje in preseganje 300 min zmerne telesne dejavnosti ali 150 min močne aerobne telesne dejavnosti na teden, zagotavlja dodatno zaščito pred rakom.

Dnevna vadba je za posameznike s postavljeno diagnozo raka debelega črevesa varna tudi v času intenzivnih terapij. Vendarle to obdobne zahteva posebno previdnost. V primerjavi z zdravimi posamezniki, telesno vadbo stopnjujemo počasneje in smo pri njenem doziranju previdnejši. Če vadba vodi v povečane utrujenosti, je potrebno njeno intenzivnost in količino zmanjšati.

ZMERNA TELESNA DEJAVNOST

MOČNA TELESNA DEJAVNOST

VADBA IN PROSTI ČAS

hoja, ples, kolesarjenje, drsanje, rolkanje, jahanje, joga, pilates,

jogging ali tek, hitro kolesarjenje, trening moči, borilne veščine, plavanje, vaje s kolebnico

ŠPORTNE DEJAVNOST

odbojka, golf, badminton, tenis v dvojicah, smučanje

nogomet, hokej na ledu, tenis posamično, košarka, turno smučanje

GOSPODINJSKA OPRAVILA

košnja vrta, vrtnarjenje

kopanje, prenašanje, zidarska dela, mizarstvo

POKLICNE DEJAVNOSTI

hoja in dvigovanje kot del poklica

težka fizična dela (gradbeništvo, gasilci..)

AEROBNA VADBA

VADBA ZA MOČ

GIBLJIVOST

RAK DEBELEGA ČREVESA

≥30 min/dan, ≥5 dni/teden zmerne (≥150 min/teden) ali ≥20 min/dan, ≥3 dni/teden (≥75 min/teden) močne telesne dejavnosti ali njune kombinacije. Pri posameznikih s stomo velja posebna previdost pri kontaktnih športih (nevarnost udarca).

2-3 dni/teden vadba mišične moči večjih mišičnih skupin vsaj zmerne intenzivnosti. Vsaj ena serija 8-12 ponovitev. Izjema so bolniki s stomo, kjer je stopnjevanje vadbe počasnejše in breme manjše, da bi se izognili herniaciji.

≥2-3 dni/teden raztezanje glavnih mišičnih skupin. Lahko v sklopu aerobne in vadbe moči ali v ločenih enotah. Posebna previdnost velja pri bolnikih s stomo, kjer se moramo izogibati velikim pritiskom trebušne votline.

VPLIV TELESNE DEJAVNOSTI NA STRANSKE UČINKE BOLEZNI IN ZDRAVLJENA

Občutek utrujenosti povezan z boleznijo ali zdravljenjem le-te je mučen, vztrajen, subjektiven občutek fizične, čustvene in kognitivne utrujenosti, ki lahko bolnika spremlja mesece ali celo leta po končanem zdravljenju. Telesna aktivnost je najbolj učinkovito sredstvo za zmanjševanje utrujenosti, ki spremlja bolnike med zdravljenjem z radioterapijo in kemoterapijo. Program aerobne vadbe deluje na utrujenost terapevtsko. Poleg izboljšane telesne pripravljenosti, se redno udejstvovanje v telesni dejavnosti pri bolnikih odraža v bistvenem izboljšanju kvalitete življenja in socialni komponenti, zmanjšajo se tesnobni občutki in depresija.

VAJE

Prva vaja je namenjena raztegu stranki delov trupa in deloma ramenskega obroča, mišic, ki so pomembne za ohranjanje pokončne drže.

Stojimo vzravnano z nogami skupaj, dlani na ramenskem obroču in komolci široko. Ob vdihu se s trupom nagnemo v eno stran in nasprotni komolec podaljšujemo kot bi se želeli dotakniti stropa. Poskušamo doseči občutek nežnega raztega mišic pod pazduho, med rebri, proti medenici in po nogi navzdol. Ob izdihu se vračamo v začetno pozicijo. Ponovimo na drugo stran. Vajo delamo izmenično, 5x na vsako stran.

Druga vaja je namenjena izometrični krepitvi mišic nog, pridobivanju gibljivosti hrbtenice in razvijanju ravnotežja z zadrževanjem pozicije.

Naredimo širok razkorak, pokrčimo kolena tako da v kolku, kolenu in gležnju obeh nog pridobimo pravi kot in dvignemo roke v stran. Ob izdihu zasukamo trup v smeri sprednje noge. Ob vdihu se vrnemo v začetni položaj. Naredimo 8-12 ponovitev, nato zamenjamo noge. Izvedemo 2 seriji vaj. Za stopnjevanje intenzivnosti lahko dodamo dvig sprednje pete.

Tretja vaja je namenjena krepitvi trebušnih in hrbtnih mišic, krepitvi mišic zadnjice in ramenskega obroča, razvijanju stabilnosti trupa ter kolka in rame.

V položaju na vseh štirih namestimo dlani pod ramena in kolena pod kolke ter poravnamo hrbtenico. Pogled usmerimo med dlani. Po podlagi iztegnemo diagonalno roko in nogo. To je začetna pozicija. Ob vdihu diagonalno roko in nogo sočasno dvignemo, ob izdihu se vračamo v začetno pozicijo. Vajo ponovimo 8-12× na eni in nato 8-12× na drugi strani z željo po ohranjanju nevtralnih krivin hrbtenice in čim manjšem prenosu teže vstran ali v smeri naprej/nazaj.

Četrta vaja je namenjena krepitvi mišic ramenskega obroča in stranskih mišic trupa.

Vajo začenjamo leže na boku s pokrčenimi nogami. S spodnjo roko objamemo prsni koš, dlan zgornje roke položimo na podlago pred sabo, tako da je pokrčen komolec obrnjen v strop. Ob izdihu se opremo na dlan in iztegnemo roko, trup sledi gibanju. Ob vdihu se spuščamo proti podlagi, kot bi si želeli podlage najprej dotakniti z ramo. Tik pred dotikom se ustavimo in znova iztegnemo komolec. Vajo ponovimo 8-12x na vsaki strani. Naredimo dve seriji na vsako stran.

SKLEPNA MISEL

Študije soglasno kažejo, da je telesna dejavnost eden ključnih primarnih dejavnikov, ki zmanjšuje tveganje za obolevnost in vpliva na preživetje ter kakovost življenja ozdravljenih bolnikov. Telesna dejavnost ima varovalne učinke, vendar le v primeru, da ustreza določenim kriterijem: izvajati jo moramo redno, dnevnim aerobnim aktivnostim kot so hitra hoja, tek in kolesarjenje vsaj dvakrat tedensko dodajamo vaje moči, ki ji lahko izvajamo z lastno telesno težo ali različnimi pripomoči in na napravah, ter vaje gibljivosti. Raziskave kažejo na številne ugodne učinke vseh vrst vadbe, ki pa mora biti redna in takšna, da je za posameznika prijetna, saj bomo le tako lahko ohranjali nivo telesne dejavnosti, ki varuje pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in tako ščiti naše zdravje.

VIRI

  • But Hadžić, J. (2005). Pomen telesne aktivnosti pri preprečevanju rakavih bolezni. Šport, 53(2), 26-28.
  • Blinc, A., Bresjanac, M. (2005). Telesna dejavnost in zdravje. Zdravniški vestnik, 74, str. 771-7. (Friedenreich in Orenstein, 2002; Kruk in Aboul-Enein, 2006; Lee, 2003, v Cerar in Perše, 2009).
  • Kushi, H., L., Doyle, C., McCullough, M., Rock L., C., Demark-Wahnefried, W., Bander, V., E. idr. (2012). American Cancer Society guidelines on nutrition and physical activity for cancer prevention. A Cancer Journal for Clinicians, 62(1).
  • Mayerhardt, A., J., Heseltine, D., Niedzwiecki, D., Hollis, Saltz, B., L., Mayer. J., R. idr. (2006). Impact of Physical Activity on Cancer Recurrence and Survival in Patients With Stage III Colon. Journal of Clinical Oncology, 24.
  • McGowan L., E., Speed-Andrews E., A, Blanchard M., C., Rhodes E., R., Friedenreich M., C., Culos-Reed, N. idr. (2013). Physical Activity Preferences Among a Population-Based Sample of Colorectal Cancer Survivors.
  • Novaković, S. (2009). Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Ocvirk, J. (2005). Rak debelega črevesa in danke: kaj morate vedeti o bolezni. Ljubljana: Roche farmacevtska družba d.o.o.
  • Poljšak, B., Lampe, T., Ostan, I. in Raspor, P. (2007). Antioksidanti v prehrani: varnost, zdravje in potencialna tveganja. V Varna in zdrava prehrana na mizi potrošnika.
  • Perše M. in Cerar A. (2009). Telesna dejavnost in rak debelega črevesja in danke. Zdravniški vestnik, 78(8), 399-405.
  • Pescatello, S., L. (ur.). (2014). ACSM’s guidelines for exercise testing and prescription. American College of Sports Medicine (ACSM).
  • Rotovnik Kozjek, N., Mlakar Mastnak in Sedej, I. (2009). Prehrana in rak. Ljubljana: Delo Revije, d.d.
  • Skok, P. (2006). Preprečevanje raka debelega črevesa in danke. Radiology and Oncology, 40(1), 87-94.dejavniki okolja (Johnson in Lund, 2007).
  • Speck M., R., Schmitz H., K., Lee M., I., McTiernan, A. (2011). Epidemiology of physical activity and cancer risk. Physical Activity, Dietary Calorie Restriction, and Cancer.
  • Wolin, Y., K., Schwartz, L., A., Matthews, E., C., Courneya, S., K. in Schmitz, H., K. (2012). Implementing the Exercise Guidelines for Cancer Survivors. Journal Support Oncology, 10(5).
  • World Cancer Research Fund. American Institute for Cancer Research. (2007). Food, Nutrition, Physical Activity and the Prevention of Cancer: a Global Perspective. Washington DC, 2007.
Team

Peti element presents STOTT PILATES®, GYROTONIC® and GYROKINESIS® technique according to international standards. For holistic approach we also offer post-rehabilitation, massage, trigger point therapy, fascial and connective tissue release and NMT therapies.

Peti element studio
Barjanska 62, 1000 Ljubljana